/11 /11

Prehrambena alergija

Na srečo večina otrok preobčutljivost za določeno živilo preraste do 3. leta starosti.

Simptomi alergije na določeno živilo so lahko zelo pestri. V prvih dveh letih starosti imajo otroci največkrat težave s kožo ali prebavili:

Kožni izpuščaji

Najpogostejša oblika kožnega izpuščaja je tako imenovani atopijski dermatitis, ki se glede na starost otroka pojavlja na določenih tipičnih mestih otrokove kože in ima značilen kroničen potek. Druga oblika alergijskega izpuščaja, povezanega s prehrambeno alergijo, je koprivnica ali urtikarija, kateri je večkrat pridruženo tudi otekanje mehkih delov telesa (angioedem). Angioedem lahko otroka življenjsko ogroža v primeru, da zajame mehka tkiva dihal.

Težave s prebavili

Simptomi s strani prebavil se največkrat kažejo v obliki driske, bruhanja, blatu je lahko primešana sluz ali kri, otrok je po obroku zaužitega živila, na katerega je preobčutljiv, vidno nerazpoložen in živilo odklanja. Če pride taka hrana v stik s kožo okrog ust otroka, nemalokrat nastane na mestu stika hrane in kože izpuščaj.

Težave z dihali

Redkeje je prehrambena alergija povezana s težavami s strani dihal. Simptomi so lahko enaki kot pri jasnem astmatičnem napadu, kjer se otrok duši oziroma ima občutek težkega dihanja, nad pljuči se mu pojavijo piski, s strani zgornjih dihal pa je v ospredju predvsem kihanje, voden izcedek iz nosu ali slabša prehodnost zraka skozi nosnici.

Našteti simptomi se največkrat pojavijo hitro po zaužitju obroka, najresnejše alergijske reakcije pa že v eni uri. Simptomi so lahko blagi ali zelo hudi in otroka v skrajnem primeru življenjsko ogrožajo. Resnejša kot je alergija na določeno živilo, hitreje po zaužitju le-tega se bodo simptomi pokazali in manjša količina živila je potrebna, da se težave pojavijo. Včasih je dovolj, da je živilo prisotno v obroku le v sledeh in že sproži življenjsko ogrožajočo reakcijo, ki jo imenujemo tudi anafilaktični šok.

Intoleranca na določeno živilo

Pogostejša kot prehrambena alergija je intoleranca na določeno živilo, kjer se kot simptomi največkrat pojavljajo bruhanje, polivanje, driska, redkeje tudi izpuščaj. Pri otrocih je najpogostejša intoleranca na laktozo, do katere pride zaradi pomanjkanje prebavnega encima laktoze, ki razgrajuje mlečni sladkor.

Če pri svojem otroku opazite, da se mu zgoraj navedene težave pojavljajo po zaužitju določenega živila, prenehajte hraniti otroka s tem živilom.

Najpogostejša živila, ki povzročajo alergije v prvem letu starosti otroka, so beljakovine kravjega mleka, kokošja jajca in pšenica, pozneje pa še arašidi, soja, morski sadeži in lupinasto sadje. Poudarjam, da kozje in ovčje mleko nista ustrezno nadomestilo kravjega mleka v primeru, da je otrok preobčutljiv za kravje mleko, saj so si glede alergogenosti beljakovin ta mleka zelo sorodna.

Vodenje dnevnika

Če simptomi niso očitno povezani z zaužitjem določenega živila, svetujemo, da starši otroka nekaj tednov vodijo dnevnik živil (hrane in pijače), ki jih otrok uživa, simptome in čas pojavljanja le-teh. S temi podatki starši zelo pomagajo lečečemu alergologu pri odločitvi o diagnostičnih postopkih ter načinu zdravljenja otroka. Na tem mestu bi poudarila, da je zmotno splošno prevladujoče mnenje staršev, da lahko alergijske simptome sproži le živilo, s katerim je otrok prvič hranjen.

Nasprotno, praktično so nemogoče alergijske reakcije na živilo, katerega otrok uživa prvič v življenju. Alergijska reakcija je namreč preobčutljivostna reakcija, kjer igra ključno vlogo imunski sistem. Imunski sistem potrebuje določen čas oz. stik z živilom, da na to živilo lahko razvije preobčutljivost in specifična protitelesa razreda IgE. To so glavna protitelesa, ki sodelujejo pri alergijskih reakcijah tipa 1. Za to je potrebno včasih vsaj nekaj mesecev ali celo let. Tako je vaš otrok lahko preobčutljiv tudi na živilo, katerega je sicer brez težav užival že vrsto let.

Zaradi navedenega svetujem, da otroka, ki ima jasne simptome in znake alergijske bolezni, pregleda lečeči pediater. V kolikor obstaja upravičen sum, da so težave otroka povezane z uživanjem določenega živila, z uživanjem takega živila takoj prenehajte, pediater alergolog pa naj opravi določene alergološke teste, ki bodo vaš sum potrdili ali ovrgli.

Alergološko testiranje

Alergološki testi, ki jih opravljamo v alergoloških ambulantah, so kožni vbodni testi in določanje specifičnih protiteles IgE. Pri kožnih vbodnih testih otroku na notranjo stran podlakti nanesemo vodno raztopino alergena v obliki kapljice, katero prebodemo z lanceto, tako da alergen lahko pride v stik s podkožjem, kjer je večje število imunskih celic. Poleg alergena nanesemo na kožo tudi kapljico vode (negativna kontrola) in kapljico histamina (pozitivna kontrola). Teste odčitamo po 10 oziroma 20 minutah.

Če so kožni vbodni testi popolnoma negativni ob pozitivnem histaminskem testu, otroku odvzamemo tudi kri za določitev specifičnih protiteles IgE. Vrednosti specifičnih protiteles IgE proti določenemu živilu, ki so pod 0,35 kU/L predstavljajo negativen rezultat.

Če so kožni vbodni testi in določitev specifičnih IgE protiteles v serumu pri vašem otroku v mejah normale, še vedno pa obstaja upravičen sum, da določeno živilo otroku škodi, priporočamo izvedbo provokacijskih testov pod nadzorom.

Sprva svetujemo, da otrok takega živila vsaj nekaj tednov ne uživa v nobeni obliki. Veliko nam pove že podatek, ali se je v tem obdobju zdravstveno stanje otroka izboljšalo. Če pride do izboljšanja po uvedbi diete, dokončno potrdimo ali ovržemo možnost alergije s provokacijskim testom. Otroku postopno živilo pod nadzorom v bolnišnici uvedemo in opazujemo, kaj se z njim dogaja. Pri večjih otrocih so ti testi dvojno slepi, kar pomeni, da niti otrok s starši niti lečeči zdravnik ne vedo, kdaj je otrok živilo resnično zaužil. Le tako je možno poslabšanje klinične slike objektivno oceniti. Pri dojenčkih se provokacije z živili delajo odprto, kar pomeni, da zdravnik in starši vedo, katero živilo in kdaj ga je dojenček zaužil.

Ali lahko alergije preprečimo?

Velikokrat v alergološki ambulanti naletimo na vprašanje staršev, ali je pojav alergije pri še nerojenemu otroku mogoče preprečiti. Še vedno je največji rizični dejavnik za razvoj alergije pri otroku njegova družinska obremenitev. Večja je verjetnost, da bo vaš otrok imel alergije, če je alergik eden od staršev oziroma oba starša ali če ima otrok sorojence, ki imajo alergijske bolezni.

Ni dovolj trdnih dokazov, da bi izogibanje določenim alergogenim živilom v času nosečnosti bistveno pripomoglo k manjši verjetnosti razvoja alergije pri vašem dojenčku. Tudi po rojstvu otroka je upravičena dieta s hipoalergenimi mlečnimi formulami ali dieta doječe mamice le v primeru, da ima otrok znake alergije. Dieta matere ali hranjenje otroka, ki nima znakov alergije s hipoalergenim mlekom je upravičeno le, če so starši visokomotivirani, saj imajo v družini že otroka, ki ima z alergijami hude težave.

Z uvajanjem goste hrane pri otroku začnemo po 6. mesecu starosti in to postopoma, eno živilo na 4-5 dni. Hrana naj bo sveže pripravljena, izbirajmo sadje in zelenjavo, ki raste v našem podnebnem pasu. V prvem letu otrokovega življenja se izogibajmo hranjenju s citrusi, z oreščki in morskimi sadeži. V primeru, da je otrok že dokazano alergičen na določena živila kot dojenček, pa se glede uvajanja novih živil držimo navodil lečečega alergologa.

Preberi še:

Zakaj alergije na prehrano pri dojenčkih?