/31 /11

Ob vedno večjem pritisku številnih korporacij, na področju gensko spremenjenih semen - živil, bi morali končno ozavestiti, kako pomembno je ohranjanje avtohtonih semen posameznega naroda. Takšna semena so odpornejša na številne bolezni in skrbijo za pestrost kultur.

Pridobivanje semen

Semena tistih rastlin, ki jih raznaša veter (sejalni plodovi) enostavno "ujamemo" tako, da na rastlino, ki začne kazati semena poveznemo najlonsko nogavico in jo privežemo na rastlino, tako se bodo zrela semena ujela in nas počakala, da jih očistimo cvetov in drugih drobnih delcev.

Do semen plodov pridemo tako, da počakamo, da dozorijo. Plodove očistimo, osušimo in semena s sejanjem, stresanjem do čistega preberemo. Do nekaterih semen pridemo tudi tako, da plodove namočimo v vodo. Semena, ki potonejo so kaljiva, tista, ki plavajo niso. Pridobivanje drobnih semen zahteva veliko potrpežljivosti in ljubezni.

Shranjevanje semen

Za shranjevanje uporabimo suh in temen prostor. Semena shranjujem v pisemske ovojnice z okencem. Tako semena vidim in lahko spremljam kaj se z njimi čez zimo dogaja (morebitno plesnenje, prezgodno kaljenje, sušenje, poškodbe...). Paketke označim z imenom semena in letnico pridobitve.

Pomembne povezave:
Ohranjanje semen - Dr. Vanadna Shiva in Ekološko Društvo Porevit

Zeleni kvadrat - razmnoževanje

Varuhi semen - klepet

Semenska banka

Test kaljivosti semen (Vir: klubgaia.com)

Kaljivost semen, ki jih hranimo več sezon ali pa smo jih nabrali v naravi, preizkusimo s »servietnim testom«. Potrebujemo papirnato servieto ali brisačo, plastično vrečko z robom za zapiranje ali plastično posodo s pokrovom in semena. Papirnato brisačo primerno ovlažimo z ročno škropilnico za vlaženje listov sobnih rastlin.

Izberemo deset semen in jih razporedimo okoli dva centimetra od roba brisače, ki jo nato zavijemo ali zložimo ter položimo v vrečko ali plastično škatlo. Pustimo na mestu, kjer je temperatura okoli 20 stopinj Celzija. Po nekaj dneh prvič odpremo zavoj in preštejemo semena, ki so razvila bele primarne koreninice. Odstranimo jih in zapišemo število. Tudi splesnelo seme odstranimo.

Test je končan, ko so vzkalila vsa semena, najpozneje pa tri tedne po začetku, saj redka kalijo dlje. Če je vzklilo vsaj sedemdeset odstotkov semen, je kaljivost dobra. Pri šestdesetih odstotkih sejemo še isto sezono, vrednosti pod štirideset odstotkov pa so razlog za preplah. Znižano kaljivost upoštevamo pri direktni setvi ali vzgojite sadike. Zelišča, ki kalijo na svetlem: ameriški slamnik, angelika, badelj, beli vratič, kamilica, koper, kraški šetraj, krebuljica, kumina, lučnik, mačja meta, majaron, melisa, origano, pelin, plahtica, rman, rožmarin, sivka, slez, srčnica, svetlin, šentjanževka, šetraj, timijan, veliki oman, zelena, žajbelj. Zelišča, ki kalijo v temi: borago, črna meta, drobnjak, kodrasta meta, komarček, kordabenedikta, koriander, lušterk, mak, ognjič, ožepek, polaj, trpotec, vinska rutica.