Mati me ne spoštuje
Oznake: mati,me,ne spoštuje,vzgoja,odnosi,družina,psihologija
2.7.2013
Pozdravljeni, zanima me kako naj se odzivam na materino vedenje, ki je večinom nasporotovalno do mojega vedenja in ravnanja z mojim otrokom:
NIkoli ni pokazala nobenega sočutja do mene, le odkimavala je. Do nedavnega se tega sploh nisem zavedala, le bala sem se vas čas, pa nisem vedela zakaj. Sedaj pa, ko sem jo povabila na morje še z mojim otrokom , 8.letnim sinom, mi je kapnilo. Ves čas je vse narobe, vendar se to kaže zelo subtilno, pasivno agresivno:
-če npr. otrok plava brez pomagal, ga po njegovem mučim..in govori bogi otrok, daj mu črva ali rokavčke
-ko poje sladke stvari na večerji in se dogovoriva, da bo sladoled na vrsti drugič, je šla po sladoled in ga najmanj 6x ponudila otroku-ga silila
-ko sem organizirala počitnice za otroka skozi dejavnosti, mi govori, da je bogi, ker mora biti toliko aktiven
-ko nato kričim na njo, pravi ni čudno, da je otrok tak, ker se jaz tako derem..
Prišla sem do spoznanja, da me je ves čas tako zanikala, metala stran. Sem ji rekla, da me žali, da je z njo na morju kot s opozicijo in da sem jo povabila, ker sem pričakovala, da bo končno uvidila mojo zanesljivost in trud in me cenila..Celo tako daleč gre, da se namenoma potem vede sramotno( resnično to mislim), ker se je kopala kar v spodnjem perilu in dobro ve, kako pomembno je zame, da stvari štimajo. Včasih msilim, da tekmuje z mano, da mi celo nekaj zavida in sedaj je prišla jeza..tako me lahko razjezi, da bi jo zmlela. Kmalu za tem pa sem se zavedala strahu, ki ga čutim..tresla sem se vedno, ko se mi je približala na morju. Tresla sem se in sploh nisem vedela kaj naj rečem človeku, ki me nič ne sliši in nič ne upošteva. Ki me 100% prezira pred mojim otrokom in se mi zdi, da celo uživa, ko se derem na njo..da lahko s pristom kaže name, v resnici pa je ona tista, ki jo ves čas nekaj moti in na fin ančin teži. Kako odreagirati,da se ne zapletem v ta konflikt, ki se vedno konča z mojim tresenjem, kričanjem in strahom, da je z mano nekaj narobe..kot , da sem odvisna od njenega odobravanja..zelo slabo se počutim , vendar ne morem več iz tega..vsakič me spravi v obup, vsakič. Zato je najraje sploh ne bi slišala več.
Ne vem niti kako si lahko pomagam sama ob zavedanju, da me mati nikoli ni sprejela s srcem, le takrat, ko sem bila takšna kot je to želela ona: se pravi zgubljena, brezciljev, nemočna, nonšelantna, brez potreb...nikoli nisem bila uspešna poslovno..sedaj pa se sprašujem, če tudi s tem nisem stregla njej..Kaj naj ji odgovorim, ko me ne sliši in kaj naj naredim? Najraje bi se skrila..ne razumem, da me nekdo tako ne sprejema-sram me je, da bi si priznala, da je to moja mati, zato si še vedno lažem in se kregam..verjetno. Kaj pa naj rečem svojemu otroku v sebi, ki je prej idelaiziral matero, sedaj pa se zaveda, da zato, ker je bilo dejstvo prehudo, da sem jo tako motila, da me niti enkrat ni sprejela z navdušnjem..sita sem njenih meril..pa vendar ne vem kako stran brez preprira. Vendar se mi prebuja moje sočutje do mene. Ves čas sem ji verjela, da nisem OK, sedaj pa ji ne več, vendar je prišlo do naslednjega problema: sedaj se bom morala soočiti z dejstvom in bolečino zavedanja, da sem bila tako naivno zvesta njenim prepričanjem in sem se tako dolgo metala stran. In dejstvo, da me mati ne sprjema-ni to grozno spoznanje?
ODGOVOR:
mag. Kornelija Ferčak, zakonska in družinska terapevtka | 15.7.2013
Pozdravljeni! Odnos, ki ga imate z mamo ustvarjate skupaj. Čustvena dinamika v vašem odnosu je odraz vaše in njene komunikacije (besed, vedenja, odzivanja …). Kaj narediti, da bo drugače? Mame ne morete spremeniti. Nihče od nas ne more spremeniti svojih staršev, drugih ljudi. Spreminjamo lahko samo sami sebe in ko se spreminjamo mi, se spreminjajo tudi naši odnosi. To, kako se odzivate na mamine besede in vedenje, je vaša odgovornost in tu imate moč, da veliko spremenite, čeprav se mogoče tega ne zavedate. Pri tem vam lahko veliko pomaga zdrava jeza, ki ne vodi v kričanje in ne v obupavanje, strah, ampak v trdno in pokončno držo ter zdravo skrb za svoje potrebe in meje. Vzpostaviti boste morali določeno čustveno distanco do mame in najti odgovor na dve vprašanji: »Kaj iščete pri mami?« in »Ali vam ona to, kar vi iščete, lahko da?« Naj navedem primer: če iščete pri mami odobravanje in vidite, da vam ona tega ne zmore dati, bo to vedno vodilo do konflikta, bolečine. Lahko vztrajate, da vam mama da potrditev, ampak če ona tega ne zmore ali ne zna, boste vedno znova razočarani, jezni … Lahko se pogovorite z njo in ji poveste svoje doživljanje (verjamem, da ste to že poskušali), vendar ni nujno, da vas bo mama razumela in da se bo vaš odnos spremenil. Mogoče pa bo drugače, če ji boste večkrat mirno, a vedno znova odločno povedali. Vzpostaviti boste morali tudi meje glede vzgoje in vzgojnih nasvetov. Vi ste mama in vi ste odgovorni za vzgojo svojega otroka. Babica je lahko v pomoč, če želi, vendar mora sodelovati z vami, drugače vam ruši avtoriteto in otežuje vzgojo. To ji morate dati jasno vedeti. Vzpostavljanje zdravih meja s primarno družino (mamo/očetom) je lahko zelo težko, polno bolečine vendar pa je nujno v življenju vsakega odraslega otroka. Vsak od nas dobi doma lepe in manj lepe izkušnje, vzorce, spoznanja … Kaj boste nesli naprej v svojem življenju, v svojo družino in na kakšen način, pa je vaša odločitev. Spoznanje, da vas mama ne sprejema, je težko in polno bolečine. Vam pa lahko pomaga, da vzpostavite drugačen, bolj zdrav odnos do mame in do sebe. Kot terapevtka verjamem, da nam starši dajo tisto kar zmorejo (nekateri lahko dajo veliko, drugi manj). Sprašujete, kaj naj rečete svojemu otroku v sebi? Mogoče to, da vam je mama dala tisto, kar je zmogla. (Vem, da te besede ne odvzamejo bolečine, razočaranja, jeze ...). Posloviti se boste morali od tega, kaj vse bi vam mama morala dati, pa vam ni. Vse to vam bo pomagalo, da boste počasi začeli sprejemati sebe, skrbeti zase in mamo sprejemati z njenimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Lažje se boste izogibali tudi situacijam za katere veste, da običajno pripeljejo do konflikta, da vas čustveno ne bo preveč sesulo, ko vas mama ne bo podprla, vam stala ob strani … Če sami ne boste zmogli postaviti zdravih mej v odnosu z mamo, pa naj vam ne bo težko poiskati strokovno terapevtsko pomoč.
Pogoji uporabe
Odgovori strokovnjakov so informativnega značaja in ne morejo nadomestiti obiska pri zdravniku in
osebnega posveta z njim. Ne gre za strokovno diagnozo, temveč le za odgovor, ki je podan na podlagi
vprašanja in navedenih informacij uporabnika. Določene informacije s področja zdravstva lahko
zastarajo, kar upoštevajte pri prebiranju starejših odgovorov. Pri zastavljanju vprašanja je zagotovljena
tajnost osebnih podatkov, ki jih posredujete ob registraciji. Strokovnjaki si pridržujejo pravico, da na
določeno vprašanje ne odgovorijo. Pridržujemo si pravico do lektoriranja vprašanja.
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
