Spoštovana mama! Verjamem vam, da vas je dogajanje v vrtcu povsem presenetila. Pišete, da se otrok že od začetka ni najbolj vklopil v vrtec in sedaj nagaja. Doma je otrok drugačen. Zgleda, da je res nesrečen v vrtcu in ima občutek, da ga nihče ne mara. Le kdo bi maral fantka, ki nagaja drugim in morda s svojim vedenjem sporoča, da potrebuje drugačen pristop. V vrtcu naleti na oviro in reakcija je pričakovana. Verjetno mu že vse predstavlja oviro, vrtec mu predstavlja zanj »sovražno« okolje. Lahko si predstavljate, kako se otrok tam počuti, predstavljajte si sebe v okolju, kjer te nihče ne mara. To naj bo za vas izhodišče, da se lahko otroku približate na drugačen način, ga skušate razumeti, kako se tam počuti in tudi kako se počutijo drugi, ko je nesramen do njih. Ne vem, kakšno vezo bi imela razvajenost s tem. Kako vi mislite, da se kaže njegova razvajenost? V tem, da je »nemogoč«? Preden otroka peljete k psihologu, poskusite izkoristiti še druge možnosti, se mu poskusite približati na drugačen način, vključiti sodelovanje vzgojiteljice, in morda sami obiskati strokovnjaka zato, da vam svetuje in pomaga, kako otroku lahko pomagate vi. Lahko se mi tudi oglasite za pogovor. Srečno! Dr. Nataša Rijavec Klobučar, natasa@stik.si