Spoštovani!

Na začetku naj vas »pomirim«, da se podobne težave dogajajo marsikateremu staršu, ki ima doma najstnike/mladostnike. Pomembno je, da najprej pri sebi odpravite sram in da aktivirate notranjo moč, da boste trenutne domače razmere lahko reševali. S tem boste pomagali vaši hčeri, ki se je – povsem razvojno – znašla v viharnem obodbju. Deklice začnejo danes hitreje telesno dozorevati, temu sledijo zmedena čustva in tisoč notranjih vprašanj, kako naj oblikuje svojo identiteto in najde svoj prostor na tem svetu. Do sedaj je bilo zanjo povsem običajno, da je varno živela v okviru svoje družine, ki je poskrbela za njeno varnost in vsako njeno potrebo (morda celo preveč, saj ste napisali, da se veliko ukvarjate z obema otrokoma in da jima pomagate pri nalogah in učenju). Otroke je potrebno naučiti, da so čim bolj samostojni; pomoč naj bo takšna, da je vedno v bližini, ko je le-ta potrebna in je otrokom na voljo, ko prosijo zanjo. Starši pogosto naredijo napako, da se učijo s svojimi otroki in jim tako posredno dajo vedeti, da sami verjetno ne bi zmogli, da niso dovolj samostojni in da vedno potrebujejo zrelejšo pamet odraslega. Mladostniki želijo vsem dokazati, da so samostojni in pogosto to počnejo na zelo zaletav način. Točno tako je pri vaši hčeri: doma kaže zobe, zunaj pa je prijazna in raziskuje, kako naj oblikuje svojo identiteto, da jo bo svet opazil in sprejel. V tem obdobju prihaja tudi do intenzivnejšega zavedanja svojega telesa in deklice (zadnje čase pa tudi dečki, čeprav pri njih do tega pride kasneje) so s svojim telesom nezadovoljne. Skrbi jih teža, ukvarjajo se z modo in ličenjem ter iščejo načine, kako naj bodo čim bolj podobne standardom, ki jih učijo (preko sodobnih medijev), da so lepe. Vse skupaj je torej povsem naraven proces, ki se zgodi vsakemu mladostniku. Pri vas je morda bolj izrazit, saj je kontrast med deklico in najstnico kar velik; sploh za vas, ker vas vse skupaj zelo bremeni. Pomembno je, da najdete način mirnega in odraslega komuniciranja. Čim prej sprejmite dejstvo, da vaša hči potrebuje, da se z njo pogovarjate enakovredno. Prej je samo sledila in poslušala ter ubogala, zdaj razvija (in to bi rada preizkusila) sposobnosti pogajanja, lastnega razmišljanja in samostojnih odločitev. To ne pomeni, da opustite vsa pravila in da pozabite na to, da ste zanjo odgovorni. Sploh ne. To pomeni, da skupaj dogovorite nova pravila, ki so primernejša za mladostnico, ki odrašča. Jasno postavite pravila in sankcije, če se pravil ne drži. Naj se nauči sprejeti odgovornost. Prav to je bistven element odraslosti in hitreje, ko ga bo usvojila, več dobrega ste naredili za njen osebnostni razvoj. Razmislite, kako lahko okrepite vzajemno spoštovanje (iz napisanega sklepam, da ga je vedno manj). Pri sebi okrepite notranji mir in sprejmite, da vaša hči odrašča. Ne bežite v službo, saj ji tako vedno znova sporočate, da je zmagala in da ima nad vami nadzor. Še vedno ste vi in vaš partner tisti, ki imata nadzor.

Svetujem vam (morda kar vsem trem), da se udeležite individualnega izobraževanja iz čuječnosti. Vaša hči se bo naučila, kako naj se dobro počuti v svoji koži (odraščanje ni enostavno, zato mladostniki potrebujejo prijazno podporo, da je vse skupaj normalno; fizično in psihosocialno zdravje mladostnikov je v veliki meri odvisno od tega, v kolikšni meri vzpostavijo stik s samim sabo). Veliko bo pridobila in se umirila, ko se bo naučila biti v stiku s svojimi željami in realnostjo. Danes je v svetu, ki je poln zahtev in pričakovanj, potrebno krepiti notranje vire in mir, da lahko živimo zadovoljni in z večjim samospoštovanjem. Če se bosta za čuječnost odločili obe (vi in vaša hči), boste vaši hčeri postavili lep primer, kako lahko poskrbi zase. Deklice se veliko učijo prav od svojih mam. S čuječnostjo mladostniki pridejo v stik s svojimi prirojenimi sposobnostmi, naučimo jih, da svoje čudovite lastnosti znajo optimalno uporabiti, zavedajo se svojega telesa, se učijo empatije in okrepijo zmožnost koncentracije. Ker se udobno počutijo v svojem telesu, se umirijo tudi čustveni viharji in vedenjske težave, s katerimi se srečujete zdaj. Za več informacij o individualnem programu za vas in vašo hči se lahko obrnete na mojo sodelavko Janja Bone (janjabone@gmail.com ali 051 304 341), ki čuječnost izvaja. Čestitam vam za prvi korak (vašo odločitev), da mi pišete. Zdaj je čas, da samo nadaljujete in vztrajate. Vaše delo bo obrodilo sadove, hvaležna pa vam bo tudi vaša hči.