Vsak otrok se rodi z različnimi dispozicijami, vendar njegovo okolje vpliva na razvoj le-teh. V celoti ne moremo vplivati na govorni razvoj pri našem otroku, vendar v pomoč smo mu lahko tako, da se že od rojstva naprej z njim pogovarjamo, mu opisujemo stvari in dogodke, razlagamo. Poskusimo govoriti v celih stavkih ter ne govorimo na, kot rečemo, otroški način (»A si videl to malo lokico« namesto »Ali si videl to svojo malo rokico«). Posnemamo glasove, ki jih slišimo okrog sebe ter ga poslušamo in gledamo kako se odziva na dražljaje okolja in kako z nami komunicira. Razvoj govora je pri otrocih različen, lahko pa sami vidimo kako zvoke zaznava in če nanje reagira smiselno. Ko se z dojenčkom (kasneje tudi z malčkom) pogovarjamo, govorimo razločno, uporabljamo onomatopejske glasove (posnemanje naravnih, živalskih ali okoljskih zvokov: brrrrr, muuuu, ššššššš, …) ali pa sami poskrbimo za različne zvoke v njegovi okolici, predvsem pa vse skupaj ogrnemo v igrivo vzdušje. Z otrokom se igramo prstne igre, beremo ali pojemo pesmi, ritmično izgovarjamo besedila ter to združimo z gibalnimi igrami ali besedili. Večkratno ponavljanje besed, besednih zvez, pesmi, izštevank, opisov, pravljic utrjuje otrokovo samozavest in razumevanje, kar pomaga pri kasnejšem branju, pomnjenju, pisanju in razumevanju.