Spoštovani, pubertetnik, ki nagaja mlajšima sorojencema, vas spravlja v stisko. Pravite, da ne veste, kako odreagirati, kako se z njim pogovorite. Vaš petnajstletni sin je prevzel vajeti v družini. Ima moč, da spravi do joka svoja brata, pa tudi v nemoč mamo. Kaj če bi sinu odvzeli to moč? Se lahko na njegove »neresnice« odzovete s smehom, humorjem? Lahko na njegovo izjavo »danes bomo jedli travo« odvrnete s smehom in morda z besedami »ja, kako jo bomo pa pripravili; imaš, recept?« Ga lahko takoj povabite v kuhinjo, da vam pomaga pripraviti »travo«? Vprašanje je, zakaj vas njegove besede tako spravijo s tira? Zakaj tudi ne sme biti užaljen in »nositi« posledice, ko prizadene brata s svojimi izjavami? Zakaj pa se brata ne smeta jeziti nanj, ko ju zbada? Kako uspeva očetu? Ga oče razume, kaj otrok preživlja? Predlagam, da se z otrokom pogovorite, kaj njegovo zastraševanje povzroči, zakaj ga ne tolerirate in kakšne bodo posledice, če bo zastraševal še naprej. Naj bodo posledice vezane na nekaj ,kar je njemu pomembno, in ne ozirajte se na to, da bo »užaljen zaprt v sobi«. Otrok se mora naučiti, kje so njegove meje. Mi mu moramo pri tem pomagati. Kako lahko oče tu bolj intenzivno pristopi? V tem obdobju bo pubertetnik še nekoliko bolj potreboval odločno besedo očeta. Srečno!