|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
  
Samokaznovanje otroka
Oznake: samokaznovanje,otroka,psihologija,družina,vzgoja
30.1.2013

Pozdravljeni,
imam sina, ki je star 9 let. Že od majhnega kaže neke znake, da mu nekaj bolečine paše. Že kot majhen se je zibal v postelji tako, da je vsakič butnil z glavo naprej v stranico postelje. Ko sem rekla, naj tega ne dela, je rekel, da mu paše. Ravno tako ni bilo nikoli problem iti k zdravniku niti zobozdravniku (injekcije, puljenje zob...) Sedaj, pri teh letih, se pri vsakem neuspehu (recimo, se uči pesmico na pamet in po minuti, ko je še ne zna) že vpije nase, kako je butast, zabit, kako se ne bo nikoli naučil. Potem obsodi še mene za svoj neuspeh in reče, da sem ga zmotila, ker sem pomivala posodo ali pa tudi ko ne naredim nič in samo čakam, da izbruh mine. Ko vadi inštument, je zadeva podobna. Zmoti ga vsaka stvar, se tepe z roko po glavi (zelo grobo)... potem ko stvar usvoji, je zadovoljen in vesel, da mu je uspelo. In se naprej obnaša, kot da ni bilo nič. Če ga vprašam, če potrebuje te svoje izbruhe in vpitja, reče DA, da mu to pomaga. KO mu povem, da pa meni to ni všeč, in če mu lahko kako pomagam, je enkrat omenil, da mu naj prinesem kozarec mrzle vode, da se bo "pohladil", ko ga bo spil. Naj povem, da sva samo midva, z očetom nima nobenih stikov, ker jih oče ni nikoli želel. Ali mu lahko pomagam, ali je to samo prehodno obdobje.... Pa še to: za svojih 138cm ima 27kg. Velikokrat omeni, da je debel in da bi bil rad bolj suh . (medtem ko meni reče, da naj ne shujšam, ker mu je všeč, da sem mehka). Kako naj reagiram, ali naj me skrbi.... Razmišljala sem o obisku šolskega psihologa.




ODGOVOR:
Laura Tratnik, specializantka psihoterapije | 17.2.2013

Spoštovana. Mislim, da ste upravičeno zaskrbljena. Vaš sin potrebuje strokovno pomoč. Predlagam obisk šolskega psihologa, psihoterapevta specializiranega za delo z otroki in mladostniki ali pedopsihiatra. Glede na opisane težave namreč ne gre le za prehodno obdobje. Vaš sin je star 9 let in če sem prav razumela se je že od malega na tak ali drugačen način samokaznoval s fizično bolečino. Iz vašega pisma lahko razberem, da ima vaš sin zelo visoka pričakovanja do sebe ter, da ne sprejema sebe kadar doživlja neuspeh. Izpostavili ste, da njegov oče stikov nikoli ni želel. Imam občutek, da je to tudi za vas, pomemben del zgodbe. Kaj to pomeni za vašega sina ne vem. Lahko pa otrok znotraj sebe razvije občutek, da je slab, da ga zato »oče ne mara«. To je seveda le ena od možnosti, ki lahko vpliva na občutek sebe, na lastno vrednost. Otrok, ki se samopoškoduje se srečuje s silno čustveno bolečino znotraj sebe. Pomembno bi bilo razumeti kako vaš sin doživlja samega sebe, svoje uspehe in neuspehe. Kako doživlja sebe v odnosu do drugih. Kako doživlja to, da oče ne želi stikov z njim. Raziskovati v smeri kaj se dogaja znotraj njega, v njegovem čustvenem svetu ob frustraciji, ko ne doseže želenega cilja. Kakšne misli se mu o samem sebi takrat porajajo. Lahko doživlja zelo silovita čustva jeze nase ali sramu, ki se skozi samokaznovanje uravnavajo oz. regulirajo. Težave pri izražanju čustev rade vodijo v samopoškodovanje, ki pa je disfunkcionalen poskus kako obvladati čustva. Samopoškodovanje se pojavlja tudi v povezavi s čustvenimi motnjami kot so depresija, anksioznost in motnje hranjenja. Tudi motnja pozornosti oz. nesposobnost daljše koncentracije je prav tako lahko vezana na čustvene stiske, tesnobo, nemir. Skozi terapevtski proces odkrivamo katera negativna prepričanja o sebi je otrok ponotranjil, kakšen odnos so imeli zanj pomembni ljudje do njegovih neuspehov, je bil spodbujan, je bil grajan, je bil zasmehovan. Otrok v svojih zgodnjih (lahko še neverbalnih) izkušnjah ponotranji na svoj način besede ali neverbalno govorico starša (ali druge pomembne osebe) in ustvari sam svoje zaključke o sebi. Prav slaba samopodoba je ena od tipičnih lastnosti otrok, ki se samopoškodujejo, v sebi nosijo velike občutke krivde in/ali sramu. Vzroki za to so zelo različni in se dotikajo celotne dinamike družine kot sistema ter okolja v katerem otrok odrašča. Otrok skozi svoj razvoj pridobiva določeno stopnjo nadzora nad čustvenim doživljanjem v socialnih situacijah, kar predstavlja eno pomembnih razvojnih nalog v zgodnjem otroštvu. Psihoterapija pomaga otroku razviti veščine spoprijemanja s čustvi, omogoča prostor kjer otrok lahko razvija samospoštovanje, samozaupanje in samozavest. Največkrat so v terapevtski proces vključeni tudi starši, da lahko skupaj z otrokom razvijajo tako čustvene kot komunikacijske veščine. Prijazen pozdrav, Laura Tratnik (www.laura-psihoterapija.net)

 

Pogoji uporabe
Odgovori strokovnjakov so informativnega značaja in ne morejo nadomestiti obiska pri zdravniku in osebnega posveta z njim. Ne gre za strokovno diagnozo, temveč le za odgovor, ki je podan na podlagi vprašanja in navedenih informacij uporabnika. Določene informacije s področja zdravstva lahko zastarajo, kar upoštevajte pri prebiranju starejših odgovorov. Pri zastavljanju vprašanja je zagotovljena tajnost osebnih podatkov, ki jih posredujete ob registraciji. Strokovnjaki si pridržujejo pravico, da na določeno vprašanje ne odgovorijo. Pridržujemo si pravico do lektoriranja vprašanja.


Laura Tratnik odgovarja:
Nočna groza
Depresija pri sinu
Depresija+anoreksija pri 8-letnici
Ponovitev poporodne depresije?


Zastavi vprašanje strokovnjaku
Nazaj na SEZNAM STROKOVNJAKOV


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:






.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?