|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
  
Dvoletnik potiska druge otroke
Oznake: dvoletnik,pomoč,potiska,druge,otroke,vzgoja
30.4.2014

Pozdravljeni,
pišem vam, ker več ne veva z možem kam naj se obrneva. Imava 2 letnega sina, ki je doma. Ne hodi v vrtec, ker pričakujemo novega člana čez dva meseca. Zelo se trudiva in ga skušava vzgajati čimbolje, vsaj mislila sva tako... naš problem je sledeč. Sin je zelo žive narave, rad ima otroke. Če gremo v park ali v trgovino ali če pride kdo na obisk je ves vzhičen. Zelo rad ima otroke in vsakega bi objamal (ker se tud mi doma zelo cartamo). Ampak drugim otrokom to ne odgovarja in potem začnejo jokati ali se obrnjo stran. Naš sin pa takrat še bolj začne silit v njih ( pa čeprav mu govoriva, da naj malo počaka da se ga otroci navadijo pa se bojo potem skupaj igrali) ne pomaga. Ko ugotovi, da ni tak kot si je zamislil jih kr na lepem potisne. In tukaj ne izbira starejši, mlajši,...potiska vse. Pa sva že rekla, da bi najraje, da naleti na kakšnega, ki bi mu vrnil, pa se mu vsi raje umaknejo. Sosedovi otroci so že začeli govoriti, da se z našim ne bodo igrali, ker potiska. Drugače pa je zelo občutljiv otrok, (če naprimer vidi, da kdo joka takoj steče k njemu in ga začne božat). naj povem še to, da ga midva ne tepeva, če naredi kaj narobe mu dam na tla blazino in rečem da se bova zdaj pogovorila in da mora sedet na blazini, da mu razložim, kaj je naredil narobe. Tako da pri nama ni mogel videti potiskanja. Bojiva se, kaj bo ko pride dojenček domov, da nebo njemu kaj naredil.Saj zdaj boža trebušček in je celi raznežen če mu samo omeniš dojenčka, ampak nevem kaj naj....Pa ne more biti ljubosumen na druge otroke, ker se posvečava samo njemu. Kaj ga kaznovat al mu ne posvečat pozornosti ali kaj naj narediva. Imava ga pa najraje na svetu in mu želiva vse najboljše.




ODGOVOR:
mag. Katarina Kesič Dimic, specialna pedagoginja | 2.6.2014

Iz vašega pisanja razumem, da ste pomoč iskali že drugje. Škoda, da niste napisali, kaj vse vam je bilo svetovano in kaj je učinkovalo pri vašem sinu.

Večina staršev se trudi svoje otroke vzgajati najboljše in prepričani so, da je njihova vzgoja dobra. Vzgoje nas nihče ne uči, zato je večinoma »podedujemo« od svoji staršev in starih staršev. To pomeni, da prenašamo vzorce naprej, pogosto pa ne razmišljamo ali so ustrezni. Prav lahko se tudi zgodi, da smo bili sami deležni izredno stroge vzgoje in si zaobljubimo, da naš otrok ne bo trpel na enak način. Zato mu dajemo samo ljubezen.

Pišete, da ima vaš sin zelo rad otroke, da je rad v njihovi družbi. Morda je to prvi pokazatelj, da mu manjka vrstniške družbe, kar ne pomeni nujno vrtca. Je pa to način druženja z vrstniki, kjer del časa preživijo nevodeno, neusmerjeno, spontano. To so namreč tisti trenutki, ko si otroci določajo mesto v skupini in se učijo sodelovanja z drugimi.

Pravite, da vaš sin potisne, ko ugotovi, da ni tak, kot si je zamislil. Tukaj ne razumem točno, na kaj merite – da ni on tak, kot bi želel ali da drugi niso taki, kot si jih je on zamislil. Če doživlja druge, da niso taki, kot si jih je sam zamislil, je to edino logično in prav. Kajti nihče ne more biti čisto tak, kot si ga mi želimo imeti. Vedno moramo začeti pri spreminjanju svojega vedenja.

Raje si ne želita oz. ne čakajta, da bo prišel nekdo, ki mu bo vrnil. Za otroka, ki ne obiskuje vrtca je to lahko stresna izkušnja, poleg tega ne morete vedeti, kdaj bo prišel »nekdo«, ki mu bo »že pokazal«. Lahko se to zgodi šele v šoli. Vidva sta tista, ki mu morata pokazati, vidva sta tista, na kogar mora »naleteti«. Starši morajo otroke učiti pravih vedenj in jih opozarjati oz. kaznovati ob neprimernih. Če starši pasivno stojijo, ko otrok počne nekaj nesprejemljivega, ne moremo pričakovati, da bo znal ločiti pravo od nepravega. In zdaj je ravno pravi čas, da ga začneta učiti primernih načinov vedenja v družbi, če ne, bo imel z njimi celo življenje težave, česar pa verjamem, da ne želita.

Pri tako majhnih otrocih pogosto pogovori niso najbolj uspešna oblika reševanja težav, saj v male glavice ne morejo stlačiti vseh besed in situacij. Uporabljamo raje kazni in nagrade. Kazni kot zahteve za spremembe vedenja, nagrade pa za ojačitev pravih ravnanj.

Koliko je v resnici ljubosumen, ne morete vedeti. Je pa večja verjetnost, da je posesiven, če pišete, da se posvečata samo njemu. Tudi to ni najbolje, ker ne bo vedno on, sam in edini. Zdaj kmalu niti v družini ne več in kasneje tudi v skupnosti ne (vrtec, šola). Začnite ga načrtno trenirati na »neposvečanje«. Recite mu, da berete časopis, da imate delo. Mora se naučiti čakati.

Ker verjamem, da ga imate zares radi, je zadnji čas, da vzgojo začnete obračati v njegov prid. To pa pomeni, da zdaj poleg »cartanja« in pogovorov pride na vrsto tudi disciplina in red ter odgovornost. Trenutno ste vi tisti najpomembnejši, ki mu lahko pomagate na poti do prave in odgovorne samostojnosti.

Srečno tudi novemu članu.

 

Pogoji uporabe
Odgovori strokovnjakov so informativnega značaja in ne morejo nadomestiti obiska pri zdravniku in osebnega posveta z njim. Ne gre za strokovno diagnozo, temveč le za odgovor, ki je podan na podlagi vprašanja in navedenih informacij uporabnika. Določene informacije s področja zdravstva lahko zastarajo, kar upoštevajte pri prebiranju starejših odgovorov. Pri zastavljanju vprašanja je zagotovljena tajnost osebnih podatkov, ki jih posredujete ob registraciji. Strokovnjaki si pridržujejo pravico, da na določeno vprašanje ne odgovorijo. Pridržujemo si pravico do lektoriranja vprašanja.


mag. Katarina Kesič Dimic odgovarja:
Motnje koncentracije
Disleksija - kako naj otroku pomagam?
V šolo s 5. leti in 8. meseci?!
Spremembe v obnašanju 6,5 let stare deklice


Zastavi vprašanje strokovnjaku
Nazaj na SEZNAM STROKOVNJAKOV


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:






NOSEČNOST
пеперутка16

Kateri del nosečnosti vam je bil najbolj všeč oz. najlažji?