Pozdravljeni!
Dojenčki potrebujejo veliko spanja. Spijo ponoči in podnevi, različno dolgo. Ima pa vsak otrok svoj vzorec spanja in nekateri otroci podnevi spijo dosti manj kot drugi otroci. Včasih bi starši želeli, da bi otrok spal več, vendar ima otrok svoje potrebe po spanju in nekateri otroci hitro prerasejo potrebo po spanju podnevi.
V prvih mesecih je ritem spanja neločljivo povezan z ritmom dojenja, hranjenja. Otrok se v tem obdobju najlažje umiri v naročju, med dojenjem/hranjenjem, kjer ga bližina mame umirja in zaziba v spanec. Starejši ko je dojenček, manjkrat zaspi med dojenjem in več pozornosti odraslega potrebuje, da se lahko umiri in zaspi. To se zgodi zato, ker v budnem stanju zaznava precej več dražljajev iz okolice, bolj se vznemiri in bolj utrudi ter potrebuje več sproščanja, da se umiri. Zato je pomembno, da se otrok ob starših lahko umiri (Kompan Erzar in Poljanec, 2009).
Vaša deklica raste in z vsakim dnem se tudi bolj odziva na dražljaje v okolici. Zdaj jo lahko vznemirja veliko več stvari, kot ob rojstvu, zato je najprej potrebno, da se zmanjšajo moteči dražljaji, ki lahko otroka vznemirjajo. Otrok bo lažje zaspal, če je prisotna tišina, če je dovolj toplo, če ni preveč svetlobe itd. Tako kot mi odrasli tudi otrok lahko lažje zaspi, ko je umirjen.
Dojenček se sam ni sposoben spraviti v stanje notranjega miru in dobrega počutja. Zelo pomaga telesni stik (nošenje, božanje …), ker se sprosti. Vendar je še nekaj drugega zelo pomembno: če ste vi vznemirjeni (ste v skrbeh, zakaj otrok ne spi, čutite strah, napetost, jezo, ker ga ne morete umiriti, uspavati, doživljate kakšen stres v družini ...), se otrok ne bo umiril, ker bo čutil vašo vznemirjenost. Vaš nemir namreč zlahka aktivira alarmne sisteme v možganih vašega otroka, posledica tega pa je, da nima občutka varnosti in ne more zaspati. Idealno bi bilo, če bi lahko mirno ležali poleg vaše deklice, dokler ne zaspi. Pomagate si lahko tako, da globoko in počasi dihate – tako se bo vaš živčni sistem hitreje umiril. Če hčerkica spi v zibelki, jo lahko pomirite tako, da držite roko na njenem telesu. Bolj, ko se lahko sprostite ob otroku, prej se bo otrok umiril in zaspal.
Pred kratkim sem prebrala naslednjo misel: »Spanje in dojenčki ne gredo vedno dobro skupaj. Ko se sprijaznite s tem, morda na dojenčka, ki noče spati, ne boste gledali kot na neuspeh.« Vsak dojenček ima svoj ritem in včasih je zelo naporno, ampak tudi v teh težkih dneh rastete kot mamica in se med vami s hčerkico vzpostavlja odnos. Slej ko prej, pa se bo vzpostavil ritem spanja, ki ga ona potrebuje. Manj ko se boste vznemirjali, lažje bo vam in lažje bo hčerkici zaspati.
V pomoč vam bo mogoče tudi knjiga z naslovom Rahločutnost do otrok, avtoric Katarine Kompan Erzar in Andreje Poljanec, v kateri lahko več preberete o stiku z otrokom v prvem letu življenja.