Posestno varstvo služnosti, v ureditvi sedaj veljavnega Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ne temelji (več) na konstrukciji posesti pravice. V SPZ namreč ni določbe o posesti (stvarne) služnosti, kot jo je poznal prej veljavni Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) v tretjem odstavku 70. člena; po SPZ gre v takšnih primerih za (so)posest (določenega) dela stvari (25. člena SPZ). (Tudi) služnostni upravičenec ima torej (lahko) položaj posestnika (prvi odstavek 24. člena SPZ) in v tem obsegu mu je zagotovljeno posestno varstvo tudi proti drugemu služnostnemu upravičencu (vaš sosed), ki na tem služečem zemljišču (parcela, kjer imate vpisano služnost), prav tako izvršuje posest.
V razmerju med soposestniki se šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja soposesti ter da je vsak soposetnik nepremičnine v izvrševanju oblasti nad svojo stvarjo omejen z upravičenčevim pravilnim izvrševanjem služnosti. Stvarna služnost je za soposestnika kot tudi za lastnika služeče nepremičnine breme, ki ga mora trpeti, in dopustiti oziroma opustiti določena ravnanja. Soposestnik pa lahko izvršuje samo takšno dejansko oblast nad stvarjo, ki ustreza vsebini njegove služnostne pravice; to mora po načelu restrikcije izvrševati na kar najmanj obremenjujoč način in dejanska oblast služnostnega upravičenca na služeči stvari je lahko predmet posestnega varstva le v takšnem obsegu. Stvarne služnosti se morajo utesnjevati, kolikor dopuščata njihov namen in narava. Smoter te stvarne pravice namreč ni v omejevanju lastninske pravice na služeči nepremičnini, ampak v koristi, ki jo ima upravičenec s tem, da se mu omogoči lažje in boljše izkoriščanje njegove nepremičnine.
Poseganje v stvarno služnost, ki bi opravičeval sodno varstvo je (lahko) le takšno ravnanje, ki služnostnega upravičenca znatneje ovira pri izvrševanju njegove omejene stvarne pravice; poseg mora biti takšen, da bodisi preprečuje ali v precejšnji meri otežuje izvrševanje vsebine služnosti.
Dejstvo, da je vaš sosed na služeče zemljišče postavil tlakovce in da s tem vam onemogoča izvrševanje vaših služnostnih upravičenj (parkiranje avtomobila), pomeni takšen poseg v vaše upravičenje, da vam pravni sistem daje pravico do sodnega varstva (posestno varstvo, kot je opisano v zgornjem delu odgovora).
Seveda, je sodno varstvo pravice vedno povezano s stroški in tudi s časovnim odmikom rešitve vaše zadeve. Zato v pravu vedno pravimo, da je sodna pot reševanja problemov vedno zadnja inštanca (ULTIMA RATIO), ko odpovejo vsi drugi mehanizmi, da se ljudje med seboj dogovorijo.
Glede samovoljnega odvoza tlakovcev pa vam svetujem, da tega ne počnete, saj za to nimate pravice (takšno ravnanje lahko naloži zgolj sodišče), v kolikor pa želite stvari vzeti v "svoje roke" pa lahko takšno ravnanje hitro izpolnjuje znake kaznivega dejanja.