Pravilno odstranjevanje tujka s podporo glave in vratu.

/11 /11

Mali radovedneži že kot dojenčki spoznavajo stvari prek ust, z razvojem pa vse bolj preizkušajo svoje motorične sposobnosti, raziskujejo različne materiale, najraje pa posežejo po »odraslih« stvareh. Padci iz postelje, opekline s kavo, dušenje s koščki hrane so pogoste teme pogovorov in izmenjevanja izkušenj mamic, zato je znanje prve pomoči še kako dobrodošlo.

Ker nam dojenčki še ne znajo povedati, kako se počutijo in kaj jih muči, je ključno, da starši in odrasli znake stiske prepoznamo v najkrajšem času in jim čim prej nudimo učinkovito pomoč. »Zato je pomembno, da pridobite znanje, kako ukrepati, pa čeprav ga ne boste želeli nikoli uporabiti,« je povedala Eva Vrevc, vodja projekta Za življenje!, ki ga izvajajo v okviru Društva študentov medicine Slovenije. 

PREBERITE TUDI: Te postopke oživljanja mora poznati vsak starš!

Najpogostejše stiske pri dojenčkih in manjših otrocih

Preberite seznam nekaterih najpogostejših nujnih stanj, ki ga je pripravila Eva Vrevc in ukrepe, s katerimi lahko pomagate svojemu ali tujemu otroku.

1. Dušenje s tujkom

Zapora dihalnih poti s tujkom se najpogosteje pojavlja pri otrocih, ki v dihala vdihnejo kakšen manjši predmet pri prehranjevanju ali med igro (fižolček, frnikulo, kovanec). Tujke, ki so nad glasilkami, odstranjujemo s prstom, vendar samo, če jih vidimo. Sicer ne, saj bi lahko tujek s prstom potisnili še globlje.

Prvi korak je, da otroka vzamemo v naročje in mu pogledamo v usta. V primeru, da tujka ne moremo odstraniti s prstom, otroka obrnemo na trebuh, pri tem pa pazimo, da mu podpremo vrat in glavo. Nato izvedemo 5 nežnih drsečih udarcev z dlanjo med lopaticami. Po vsakem udarcu preverimo, ali je tujek odstranjen. Če je še vedno prisotna zapora dihalne poti, otroka obrnemo na hrbet, pri tem pazimo na podporo glave in vratnega predela, z rahlim naklonom navzdol. Izvedemo 5 stiskov na prsnico (točka med prsnima bradavicama), med vsakim preverimo, ali je tujek odstranjen. Če je poskus neuspešen, pokličemo 112, v primeru, da otrok izgubi zavest, nemudoma preidemo k temeljnim postopkom oživljanja (TPO) za dojenčke.

Tovrstnim situacijam se izognemo s preventivnimi ukrepi. Ko se malčki učijo plaziti, kobacati in hoditi, jim nekoč nedosegljive stvari v domačem okolju kar naenkrat postanejo dosegljive. Zato je priporočljivo vse manjše kose, ki bi jih malček lahko dal v usta, pospraviti v omare ali predalnike, te pa zaščititi z varovali. 

PREBERITE TUDI: Poglejte VIDEO, kako pomagati otroku, ko se duši.

2. Opekline

Opekline in oparine so daleč najpogostejši vzrok odprtih ran poškodb pri otrocih. Vsebina ene vroče skodelice kave lahko opeče do 30 odstotkov kože malčka, zato ne puščajmo otrok brez nadzora v bližini odprtega ognja in ne puščajmo vročih predmetov ob robovih štedilnikov, pultov, miz, da jih otrok ne zvrne nase. V poletnih mesecih so za male bosonoge radovedneže nevarni tudi vroči pokrovi jaškov v parkih in ob cesti.

Marsikdo pozabi, da sta med povzročitelji hujših opeklin tudi elektrika in sonce. Električne vtičnice opremimo z varovali, da malčki vanje ne vtikajo prstov ali drugih predmetov. V času počitnic in uživanja na plaži so najpogostejše sončne opekline, saj nas hitro rad zavede čas in pozabimo na ustrezno zaščito. Najboljše je seveda izogibanje škodljivim sončnim žarkom med 11. in 16. uro. Pri dojenčkih in otrocih, ki so izpostavljeni soncu, je ključna zaščita pred škodljivimi UVA in UVB žarki, zato v otroško torbo ne pozabite dodati zaščitne kreme.

Če do opekline pride, je najpomembnejše hlajenje. Površinsko opeklino (prisotna je le rdečica) 15 minut ohlajamo pod tekočo hladno (10–15 stopinj Celzija) vodo. Nato jo pokrijemo s čisto, suho in sterilno tkanino da preprečimo okužbo in namažemo z mazilom za celjenje ran. V primeru, da gre za opeklino druge stopnje in nastane mehur, tega nikoli ne prediramo in ne mažemo. Opeklino ohladimo s hladno vodo, jo prekrijemo s sterilno gazo in otroka nemudoma odpeljemo do bližnjega zdravstvenega doma, kjer bodo primerno oskrbeli rano. Pazljivi bodite predvsem pri večjih opeklinah, kjer hladimo celega otroka, da ne pride še do podhladitve. V takih primerih je boljše izvesti več kratkih intervalov hlajenja z vmesnimi premori.

3. Alergijska reakcija

Alergije se lahko pojavijo kadarkoli v življenju v zelo različnih pojavnih oblikah. V prvem letu so najbolj pogoste prehranske alergije – alergije na kravje mleko in jajca, ki se navadno pokažejo najprej na prebavi: trdovratni krči v trebuhu, bruhanje, driske, celo krvave driske, otrok ne napreduje na teži. Eden od znakov alergije pa so spremembe na koži: lisasti izpuščaji, otekline, pri hudih alergijskih reakcijah, ki jih povzročijo drugi alergeni v hrani ali pikih žuželk, pa je nemudoma potrebno poiskati zdravniško pomoč.

V primeru, da otrok bruha, ga je potrebno obrniti na bok, ob oteženem dihanju pa ga postaviti v polsedeči položaj.

PREBERITE TUDI: Prva pomoč pri lažjih poškodbah na igrišču

VIDEO: Prva pomoč za dojenčke in otroke

Z dmTV lahko osvežite znanje prve pomoči za dojenčke in otroke. Eva Vrevc, vodja projekta Za življenje! je namreč v živem prenosu na uradni Instagram strani dm drogerie markt Slovenija delila najbolj nujna stanja pri dojenčkih in otrocih ter korake prve pomoči, s katerimi jim lahko olajšamo stisko in rešimo življenje. Da boste dobro pripravljeni, če se vam pripeti kaj od navedenega zgoraj, si v videu spodaj oglejte vse te postopke prve pomoči. 

VIR: dm drogerie markt Slovenija