|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

BLOG: Ko ima otrok dolg jezik ...

Helena Primic, urednica Ringaraja.net, 26.7.2019
Ko nam otroci "jezikajo nazaj", nam odraslim odpirajo številne rane: težave s postavljanjem lastnih osebnih meja, občutek nevrednosti in necenjenosti ter konec koncev strah, da nam vzgoja več kot očitno ne gre dobro od rok.

image
Kaj otrok s svojim jezikanjem prebuja v meni?
/11


"Tako pa se ne boš pogovarjal z mano," pogosto slišim jezne starše, ki kar ne morejo verjeti, da si tako majhen otrok drzne tako nespoštljivo in "grdo" pogovarjati s svojim staršem in odraslim človekom.

"Kaj šele bo v puberteti!" razmišljajo naprej ter mrzlično iščejo strategije, kako otroku iz riti in glave izbiti takšno neprimerno vedenje.

Seveda je prav, da otroku jasno povemo, da ne odobravamo njegovega nespoštljivega vedenja - da otroku pokažemo svoje meje, ki jih nikomur ne dovolimo prestopiti. Toda, zakaj nas to otroško jezikanje tako zelo (raz)jezi?

 

"Pa kako si drzne se z mano tako pogovarjati!" se mi potoži prijateljica, ki jo takšna komunikacija z otrokom vsakič zelo vidno močno razburi. Več kot očitno se ob otrokovih nespoštljivih besedah počuti zelo napadeno in ogroženo.

"Normalno, da se počutim ogroženo, če pa me tretira kot da sem zadnja smet," sva že bliže resničnemu vzroku njenega ogorčenja in jeze.

Gre za mamo, ki se za svoje otroke zares zelo trudi in marsikaj tudi žrtvuje. 

"In v zahvalo dobim takšen grd odnos," je razočarana in zaskrbljena prijateljica.

Ko nam otroci "jezikajo nazaj", nam odraslim očitno odpirajo številne rane: težave s postavljanjem lastnih osebnih meja, občutek nevrednosti in necenjenosti ter konec koncev strah, da nam vzgoja več kot očitno ne gre, če pa se otroci tako grdo vedejo do nas. 

In kaj sploh lahko storimo?

 

Starši imamo vso pravico in dolžnost, da dobro poskrbimo za svoje meje. Da torej otroku povemo, da ne dovolimo, da se tako nespoštljivo pogovarja z nami. 

"Pa saj sem mu to že stokrat povedala, pa se še kar tako grdo pogovarja z mano," je obupana prijateljica.

V takšnem primeru je tako kot pri vsakem otrokovem neprimernem vedenju dobro pogledati "za" vedenje. In to ne sredi konflikta, ko sta oba z otrokom razburjena in ujeta vsak v svoje obrambne mehanizme. Veliko bolje je, da počakamo, da se strasti pomirijo, in čez nekaj ur ali morda dan ali dva ob primerni priložnosti otroka povabimo v pogovor o minulem sporu.

Spominjam se nedavnega pogovora s svojo desetletno hčerko:

 

"Veš, rada bi se pogovorila s tabo o najinem včerajšnjem prepiru. Očitno si bila zelo jezna name, da si me zmerjala s tako grdimi besedami."

"Ja, strašno si me razjezila, ker mi nisi pustila, da bi lahko odigrala še eno igrico. Pa tako blizu zadnje stopnje sem bila!"

"Razumem, da te je to zelo razjezilo. Toda tvoje grde besede so me zelo prizadele in me še zdaj bolijo. In v resnici nočem, da se tako pogovarjaš z mano. Tudi, ko si močno jezna name."

"Toda mami, potem pa me ne smeš več tako razjeziti."

"Ne bo šlo, obe bova vedno kdaj druga drugo razjezili. Tudi zelo močno. Toda to še ne pomeni, da se lahko takrat zmerjava z vsemi možnimi žaljivkami. Morali bova najti eno drugo pot, ker jaz te ne maram in ne bo dobro vplivala na najin odnos."

"No, kaj pa sploh lahko naredim, ko sem tako zelo jezna nate?"

"Kaj pa vem, mogoče mi točno to poveš: Strašansko, gromozansko sem jezna nate!"

"To mi nič ne pomaga. Hočem ti reči grdo besedo."

"Zakaj? Da bo tudi mene bolelo tako kot tebe, ko ti nečesa ne pustim? Mi hočeš torej vrniti milo za drago?"

"Ja."

"A pa se ti zdi to prav? Recimo, da si tvoja sošolka zaželi tvoj novi kuli. In ti ji ga ne daš, ker ji ga pač ne želiš niti posoditi. In zato, ker ji ga ne daš in je ona zafrustirana, te ona lahko kaznuje. Z grdimi besedami, te udari ali ti vzame kaj drugega. Se ti zdi to pošteno?"

"Seveda, da ne. Toda to je drugače!"

"Meni se zdi povsem enako. Jaz ti nečesa nisem dovolila, ker je to moja materinska naloga, da skrbim za tvoje fizično in psihično zdravje, tebe je pa to razjezilo in si me hotela kaznovati z žaljivimi besedami."

"Nisem čisto prepričana, bom morala še premisliti," mi je odvrnila hči in se naslednje dni nekajkrat zavestno "ugriznila v jezik", ko je bila jezna name.

 

To seveda ne pomeni, da mi nikoli več ne bo rekla nobene nespoštljive besede in da sva sedaj s tem pogovorom za vse večne čase razrešili najine težave z grdimi besedami.

Toda vem pa, da le s takšnimi pogovori zares spreminjam njene (in svoje!) osebnostne vrednote glede (ne)spoštljivega pogovarjanja. Vrednote, ki bodo ostale del nje tudi, ko bo odrasla ženska.

Česar le s prepovedjo jezikanja in doslednim kaznovanjem (Da bo vedela, kaj se sme in kaj ne!) zagotovo ne bi dosegla. Morda le navidezno, če bi bila dovolj stroga in ustrahovalna. Toda njenega globokega spoštovanja - katerega izguba nas v resnici najbolj boli, ko nam otroci grdo govorijo - si s takšnimi ukrepi zagotovo ne bi ne povečala ne pridobila.  

 


 

helena primicHelena Primic je urednica portala Ringaraja.net, sicer pa samostojna novinarka, tekstopiska, sodelavka Familylab Slovenija in mama dveh hčera.

 

 

 

 

 

 

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.

BLOG: Skupno spanje z otrokom
Še vedno se spomnim težkih občutkov strahu in nemoči, ki so preplavljali moje telo, ko sem kot otrok mogla spati sama v ...
6
Koliko risank dnevno je ravno prav?
Koliko risank dnevno je za otroka ravno prav? Kako ga motivirati, da se namesto gledanja televizije raje zaigra z igrača...
4
Norice ali vodene koze
Norice ali vodene koze so najpogostejša nalezljiva bolezen z izpuščaji. Bolezen se pojavlja skozi vse leto, v večjem šte...
4
Disleksija – specifična učna težava
Disleksija je motnja branja in pisanja, ima jo okrog deset do 15 odstotkov otrok pri nas. Pomebno je, da jo dovolj zgod...
3


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Intervju z Damjano Bakarič
photo
Damjana Bakarič je mama samohranilka in pravi, da mora otrok vedeti, da se starša ne sovražita.
5 pomembnih razlogov ZA gibanje na prostem
Čas, ki ga otrok dnevno preživlja v naravi, na zraku mu pomaga pri razvoju na vseh ravneh. Igra na prostem pripomore k r...




zanositev
Lelly28 RR

Ali ste se na zanositev pripravljale z npr. telovadbo, zdravo prehrano, refleksno masažo ali čim podobnim?