|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Čebelarski muzej v Radovljici

Ida Gnilšak, 24.1.2010
Poslikavanje panjev se je pojavilo pred 250 leti. Na zglajene, največkrat smrekove deščice, so slikali motive. Figure so obrobili s črno črto ...

image
/41


Čebelarski muzej, edini te vrste na Slovenskem, domuje v baročni graščini v starem delu Radovljice. Od odprtja leta 1959 skrbi za bogato dediščino slovenskega čebelarstva. Zbira čebelarske predmete, jih hrani, proučuje in razstavlja.

Ogled muzeja se začne s predstavitvijo zgodovine čebelarstva na Slovenskem. V tehniškem delu so predstavljeni čebelarsko orodje in različni tipi panjev: preprosta drevesna debla, značilni slovenski panji podolžne pravokotne oblike imenovani “kranjiči” in panji, kakršne uporabljajo današnji čebelarji.

 Obiskovalec spozna tudi najpomembnejše čebelarje: Antona Janšo, prvega učitelja čebelarstva na Dunaju (med leti 1770 in 1773), in svetovno znana trgovca s čebelami Jana Strgarja in Mihaela Ambrožiča.


Panjske končnice

Osrednji del Čebelarskega muzeja predstavlja zbirka poslikanih panjskih končnic.

Poslikane panjske končnice – prednje deščice panjev “kranjičev” – so slovenska posebnost.

Poslikavanje panjev se je pojavilo pred 250 leti. Na zglajene, največkrat smrekove deščice, so slikali motive. Figure so obrobili s črno črto. Večkrat so si pomagali s papirnato predlogo, ki je imela že preluknjan obris motiva. Prek luknjic so s pomočjo prahu prenesli sliko na deščico.

Starejše slike na panjih so bile nabožne vsebine. Na njih so največkrat upodobljeni svetniki, ki so imeli za čebelarje varovalni pomen, kot npr. sv. Florijan, zaščitnik pred ognjem, ki ga srečamo tudi na hišah in gasilskih domovih. Številni so bili motivi s šaljivo vsebino, kot npr. prikaz lovčevega pogreba ali krojačev, ki jih preganjajo polži. Na končnice so naslikali tudi zgodovinske prizore (razne bitke), mitološke motive in prizore iz vsakdanjega ali prazničnega življenja na vasi (npr. prepir v gostilni, poroko ali ženitovanje pod lipo).


Biološka soba

V biološki sobi s pomočjo bogatega slikovnega gradiva spoznavamo življenje in delo čebele, v pomladnih in poletnih mesecih pa v zasteklenem panju lahko opazujemo žive čebele. Zanje skrbi čebelar. Obiskovalci tako lahko vidijo matico pri zaleganju, delavke pri delu znotraj panja in trote pri “nedelu”.

Občasno v muzeju pripravimo delavnice, na katerih udeleženci zvijajo in ulivajo sveče in obeske iz čistega čebeljega voska ali slikajo na panjske končnice.


Muzejska trgovina

V vstopnem prostoru, ki je namenjem sprejemu obiskovalcev, je tudi muzejska trgovinica z razglednicami, s katalogi, s kopijami panjskih končnic ter z izdelki iz medu in voska.

Od maja do oktobra je Čebelarski muzej odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih; marca, aprila, novembra in decembra je odprt ob sredah, sobotah in nedeljah. Muzej je zaprt v januarju in februarju, odprt pa je v času zimskih počitnic.


Urnik Čebelarskega muzeja

tel.: 04 532 05 20

fax.: 04 532 05 24

  • marec, april: sreda, sobota in nedelja 10 – 12 in 15 - 17
  • maj – oktober: torek – sreda 10 – 13 in 15 – 18
  • november, december: sreda, sobota in nedelja 10 – 12 in 15 - 17

Po predhodnem dogovoru je mogoč ogled tudi izven določenega časa.


Ida Gnilšak, kustosinja Čebelarskega muzeja


Članek objavljen v Prostočasnik, pomlad 2007

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Družinski kolesarski izlet: koristni napotki
Kam se podati na poldnevni ali enodnevni družinski izlet? Kolesarjenje po bližnjih hribih ali urejenih poteh je odlična ...
5
Piran malo drugače
Koper, Izola, Piran, Portorož, … naša lepa obmorska mesta. Dovolj je že, če se samo sprehodimo po teh živahnih ulicah, a...
4
Šmartno pri Litiji
Gručasto, pretežno urbanizirano naselje v Litijski kotlini stoji ob sotočju potokov Reka, Črni in Kostrevniški potok.
4
5 TOP destinacij za letošnje poletne počit...
Še ne veste, kam bi se letos odpravili na poletne počitnice? Pripravili smo vam 5 TOP predlogov, pri katerih lahko izkor...
3



V NARAVI: Z vozičkom okoli Gradiškega jezera
photo
Okoli Gradiškega jezera je speljana široka in udobna sprehajalna pot, kjer bomo ob sončnih dnevih srečali številne mlade...
5 TOP destinacij za letošnje poletne počit...
Še ne veste, kam bi se letos odpravili na poletne počitnice? Pripravili smo vam 5 TOP predlogov, pri katerih lahko izkor...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?