Vrtec ni samo igra, ampak je tudi učenje.

/11 /11

Od rojstva se otrok razvija, uči in nabira izkušnje prav preko igre tako s starejšimi kot s svojimi vrstniki.

Vrtec naj bi poleg varstva zagotavljal spodbujanje otrokovih lastnih strategij dojemanja, izražanja in razmišljanja, ki so značilne za posamezno obdobje odraščanja. To dosega z zagotavljanjem zdravega, varnega, udobnega, otroku prijaznega in spodbudnega okolja za učenje pod vodstvom vzgojiteljevega načrtovanega ali pa tudi nenačrtovanega usmerjanja za razvijanje otrokove občutljivosti in zavesti o problemih, posredovanje racionalnih odgovorov, spodbujanja k verbalnem in drugih načinih izražanja.

Odločilnega pomena je upoštevanje otrokovih individualnih potreb in interesov ter zagotavljanje pravice do zasebnosti (kotička, kamor se lahko otrok za nekaj časa umakne). Prostor v vrtcu mora biti dovolj velik, da omogoča tako individualne kot skupinske aktivnosti, na voljo morajo biti različne igrače, knjige in drugi zanimivi predmeti, otrokom pa se dodeli kotiček, ki ga sami opremijo s svojimi izdelki.

Vsem otrokom je skupno dejstvo, da njihov razvoj, tako miselni kot fizični, poteka skozi določene zaporedne faze, ki se prepletajo, ob tem pa se razvijajo različni psihični procesi (čustva, govor, mišljenje). Obstajajo tudi kar precejšnje individualne razlike med otroki ter tudi najbolj primerno obdobje njegovega učenja.

Otroška igra na najbolj naraven način združuje temeljna načela predšolske vzgoje z grajenjem na otrokovih zmožnostih, doživetjih, izkušnjah, spoznanjih, razmišljanju. Otroška igra spremeni odnos do realnosti, je prijetna, svobodna in odprta za otrokovo izražanje individualnosti. Seveda pa je pri tem pomembno upoštevanje razlik v kulturni in socialni pripadnosti, glede spola, nazorov idr. in uporabiti igro za spoznavanje in spoštovanje različnosti sveta ter pri tem prepustiti otroku izbiro dejavnosti, ki si jo v tistem trenutku želi. Tako naj bi se igra kombinirala od miselnih do fizičnih (npr. igranje na igrišču z žogo), dovolj časa mora biti namenjeno za pogovoru, pripovedovanju, opisovanju, razlagi, igri vlog ter ostalemu, kar spodbuja govorne in jezikovne zmožnosti otroka – izražanje svojih čustev in izkušenj, vljudno komuniciranje.

V vrtcu potekata tudi hranjenje in počitek. Oboje naj bi potekalo umirjeno, brez čakanja, primerjanja in tekmovalnosti, pri obroku naj bi se upoštevalo otrokove želje (npr. postrežejo si sami) ter navade v družini, kot so posebna vrsta hranjenja (npr. vegetarijanstvo, brezglutenska prehrana ...). Otrok je individualna oseba in ima svoje potrebe po počitku, zato naj se le-tega ne bi omejevalo v neke časovne okvire, temveč prepustilo individualnim potrebam otroka. Seveda pa naj se počitek kombinira z opravljanjem bolj utrudljivih dejavnosti (sprehod, izlet, različne hitre igre ...).

Zaželjeno in priporočljivo je tudi sodelovanje s starši, ki pa morajo upoštevati strokovno avtonomnost vrtca. Starši morajo biti ves čas preko oglasnih desk in publikacij informirani o dogajanju v vrtcu. Pravtako mora vrtec spoštovati zasebnost družine, njihovo kulturo, vrednote, navade, prepričanja in običaje. Sodelovanje staršev lahko poteka z vključevanjem v različne dejavnosti tekom delovnega časa vrtca in predvsem pri raznih organiziranih izletih (pomagajo lahko tudi pri organizaciji).

Vrtec igra zelo pomembno in poučno vlogo v otrokovem razvoju, zato njegovega vpliva ne velja zanemariti, temveč vključiti v vsakdanje življenje.