|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Čvekamo z dr. Marjeto Kladnik Jene

Uredništvo Ringarajinih iskric, 24.1.2010
Klepetali smo z doktorico medicine, ki se v službo vozi z vlakom, je mama petih otrok in pravi, da se ljubezen z vsakim otrokom množi in ne deli!

image
/61


Lara 30:
Danes sem na bencinski črpalki videla družino s štirimi otroki, mlajša dva sta bila dvojčka. Takoj sem se vprašala, kako bi jaz to zmogla. Imam dva in včasih ne vem, kje se me glava drži od vseh obveznosti.
 
Mojca3:
Tudi jaz se to sprašujem, čeprav mi je mož prav pred kratkim rekel, da bi imel z veseljem še tretjega in četrtega otroka, ker otrok in denarja ni nikoli preveč.
 
Tikataka:
Da se malo vmešam v pogovor – poznam zdravnico, ki ima kar pet otrok. Pa je vedno sproščena in vedno govori z umirjenim glasom.
 
MarjetaKJ:

O, hvala za kompliment! Sem začela brati tole debato o mamah z več otroki in sem se kar takoj vključila. Vam kar iz prve roke povem, kako je imeti pet otrok! Čeprav se sliši eksotično, vam povem, da mi nikoli ni bilo niti za trenutek žal!
 
Lara30:
Vas lahko vprašam, kaj je botrovalo odločitvi, da ste se odločili za pet otrok? Časi niso enostavni. Koliko otrok ste načrtovali, preden ste se poročili?
 
MarjetaKJ:
Na začetku sva z možem rekla, da bi imela vsaj enega. Vendar je moj mož Blaž, s katerim sva skupaj še iz srednje šole, že na začetku najine zveze svojim sošolcem govoril, da bo imel dvajset otrok. Potem pa so se stvari zgodile same od sebe. Nismo načrtovali točnega števila.
 
Lara 30:
Kakšna je razlika med recimo dvema otrokoma in vsakim naslednjim?
 

MarjetaKJ:
Največja razlika je med prvim in drugim. Dokler imaš samo enega otroka, mu razdajaš vso svojo ljubezen in ko pride v družino drugi, se nehote sprašuješ, ali boš imel tudi drugega tako rad kot prvega, ki si mu do sedaj razdajal vso svojo ljubezen. Vendar se stvari hitro postavijo na svoje mesto. Zelo kmalu prideš spontano do spoznanja, da se z vsakim otrokom ljubezen množi in ne deli.
 

Pija3:
Koliko vam je medicinsko znanje v pomoč pri vzgoji otrok in takrat, ko otroci zbolijo? Se s pediatrinjo vaših otrok pogovarjate drugače, kot se recimo me, ki nimamo medicinskega znanja?
 
MarjetaKJ:
Prva dva dneva vedno skušam sama urediti stvari, kadar kdo od otrok zboli, tretji dan pa grem običajno do zdravnice. Moja specializacija je sicer iz povsem drugega področja, sem namreč specialistka patologije, vendar imava z možem zelo veliko srečo, da so otroci zdravi. Morda se z našo pediatrinjo res nekoliko drugače pogovarjam, na bolj strokovni ravni, vendar povsem zaupam v njeno strokovnost.
 

Pija3:
Ali kot zdravnica lažje diagnosticirate otrokovo bolezen, četudi je vaša specializacija precej oddaljena od pediatrije? Ali zaradi vašega znanja otroka kasneje odpeljete k zdravnici?
 
MarjetaKJ:
Mogoče res, ker se ne prestrašim tako hitro za majhne stvari, kot so prehladi itd. Vendar pridejo ponavadi te stvari za menoj kasneje. Večkrat šele kasneje razmišljam, kaj vse bi bilo lahko še narobe in kakšno srečo imamo, da je bilo vse v redu. Načelno pa nisem nagnjena k paniki.
 

Lara 30:
Ste kdaj kljubovali pediatrinji? Če se vam je recimo zdelo, da njena odločitev ni najboljša.
 
MarjetaKJ:
Nikoli, povsem zaupam v njeno strokovnost.
 
Mojca3:
Kako pa je z načrtovanjem počitnic? Je težko dobiti sobe za sedem oseb? Kje v vsakodnevnem življenju na primer zaradi večjega števila otrok naletite na ovire?
 
MarjetaKJ:

Načrtovanje počitnic je pri nas velik projekt. Če gremo v hotel, rezerviramo dve sobi, vendar se nam je doslej vedno zgodilo, da sobe niso bile skupaj, ampak precej narazen, četudi jih vnaprej rezerviramo skupaj. Zdaj ko so starejši trije otroci že nekoliko večji, so lahko sami v eni sobi, mi smo pa v drugi. V resnici to ni tako pomembno, ker smo čez dan vedno naokrog, v sobi samo spimo. Ko so bili manjši, pa smo ponavadi v drugo sobo dali vso prtljago in garderobo, mi pa smo vsi skupaj spali v eni sobi. O ovirah težko govorim. Vse je seveda dražje, imeti moramo velik avto, ampak to niso ovire, so zgolj dejstva, ki nam jih ni težko sprejeti. Seveda moramo imeti tudi dovolj velik bivalni prostor, ne predstavljam si, da bi se stiskali v majhnem stanovanju.
 
Tikataka:
Ali se vam kdaj zgodi, da otroke zamenjate po imenih?
 
MarjetaKJ:
Ja, imena zamenjujem kar naprej, včasih se zavedam, pa vseeno rečem narobe. Se pa trudim, da vedno popravim. Otroci zaradi tega ponavadi niso užaljeni, so se že navadili.
 
Pija3:
Se pri večjem številu otrok kdaj zgodi, da se kdo izmed njih počuti zapostavljenega, ker morate pozornost otrok porazdeliti na pet koncev?
 
MarjetaKJ:
Nihče od najinih otrok nima težav s tem, da nas je v družini več. S tem, da smo velika družina, so zrasli in to jemljejo kot dejstvo. To je precej podzavestno. V tem trenutku najverjetneje največ pozornosti dobi najmlajša dveletna Jana, ki me ta trenutek še zelo potrebuje, saj jo še vedno dojim. In seveda, kadar kdo zboli, avtomatsko dobi več moje pozornosti. Če pa kdo bolj išče mojo pozornost, jo tudi dobi. To materam podzavestno zleze pod kožo.
 
Tikataka:

Vaš mož je veterinar. Imate pri hiši tudi živali?
 
MarjetaKJ:
Ja, seveda, živali so del družine. Za rojstni dan otroci večkrat dobijo živali. Enajstletna Nejka je za rojstni dan dobila pritlikavo kozo, sedemletna Tinkara ima vietnamskega prašiča, dvanajstletni Andraž ima skobčevko in šest morskih prašičkov. Nekaj živali je tudi poginilo, imeli smo želvico, psa samojeda. Pri hiši imamo tudi dva psa, velikega šnaucerja in majhnega praškega krišarika. Manjši kuža je igrača naše najmlajše Jane. Za živali otroci v glavnem skrbijo sami.
 

Pija3:

Kako so starejši otroci sprejeli vaše ponovne nosečnosti?
 
MarjetaKJ:
Za našo najmlajšo, dveletno Jano, so otroci celo dvakrat pisali Miklavžu. Vseeno me je malo skrbelo, kako bo takrat trinajstletna Neža, ki je bila na pragu najstniške dobe, sprejela dejstvo, da bomo imeli še enega dojenčka. Skrbelo jo je namreč, da bi bilo z otrokom kaj narobe, ker sem bila že starejša. Ko se je Jana rodila, so bili pa vsi neznansko veseli. Prvi štirje otroci pa so se rojevali drug za drugim in se takrat o tem še niso toliko spraševali.
 
Lara30:
Se otroci včasih skregajo ali morda celo stepejo? Kako jih spravite narazen? Je za to potrebno več avtoritete kot pri dveh otrocih?
 
MarjetaKJ:
Pri nas se velikokrat skregajo, stepejo pa nikoli. Morda tudi zato, ker imamo štiri dekleta in samo enega fanta. Se pa znajo besedno spopasti. Kar se tiče avtoritete, mislim, da je imam pri otrocih kar veliko. Moj mož Blaž je sicer bolj glasen in gostobeseden kot jaz, vendar moja beseda pri otrocih vsaj zaenkrat več velja.
 
Tikataka:
Kako je v vzgojo otrok vključen vaš mož? Kako si razdelita vsakodnevne obveznosti za otroke?
 
MarjetaKJ:
Blaž je zelo pripraven očka. Zna kuhati in veliko kuha, otroke večkrat tedensko razvozi na obšolske dejavnosti. Kar se tiče šolskih obveznosti in nalog, sem jaz boljša za naravoslovne predmete, mož pa ima rajši družboslovje, sploh zemljepis in zgodovino. Na splošno pa pri nas velja, da imam jaz več potrpljenja z otroki kot moj mož.
 
Pija3:
Kako preživljate proste trenutke?
 
MarjetaKJ:
Zelo radi kam gremo. Obiščemo prijatelje, sorodnike in v zimskem času obiskujemo zaprta kopališča, ker otroci obožujejo vodo. Na vrtu imamo bazen, ki je v poletnem času ves čas zaseden. Pozimi smučamo, veliko hodimo na sprehode. Radi tudi potujemo.
 
Lara30:
Družina s petimi otroki na prvi pogled deluje, kot da je sama sebi dovolj in da otroci ne potrebujejo zunanje družbe. Kako je pri vas? Se vam pridružijo tudi drugi otroci ali ste bolj sami?
 
MarjetaKJ:
Velikokrat imamo še vsaj šestega otroka. Sploh Tinkara in Nejka imata radi svoje prijateljice, ki pri nas večkrat tudi prespijo. Otroci se pri nas dobro počutijo, očitno so jim všeč velike družine, sploh edinčkom.
 
Lara30:
Kako pa na primer izgledajo vaše omare z oblekami? Se velikokrat zgodi, da se perilo pomeša in se ne ve, čigavo je oblačilo ali perilo?
 

MarjetaKJ:
Sama tega nikoli ne pomešam. Obleke že kupujem tako, da jih ne pomešam. Na primer po barvah, vzorcih, … Obleke vedno pomeša moj mož, tudi zato, ker je v našem gospodinjstvu zadolžen za likanje.
 
Pija3:
Se vam kdaj zgodi, da si zaželite malo miru? Imate kakšno možnost mini pobega?
 
MarjetaKJ:
Žal mi ostajajo samo zelo pozne ure, vendar sem takrat ponavadi že zelo utrujena. Branje leposlovja ali samo izklop misli – to mi zelo redko uspe. Sva se pa letošnjo zimo z možem sama večkrat odpravila na enodnevno smučanje. To je bil najin edini pobeg v zadnjih letih, v katerem sva zares uživala. Imela sva čas za pogovor in na sploh je bilo zelo lepo.
 
Tikataka:
Kako dojemate značajsko različnost svojih otrok? So si karakterno podobni ali različni? Verjetno ste vse vzgajali na podoben način …
 

MarjetaKJ:
Vsi otroci so si značajsko zelo različni. Na primer najstarejšo Nežo zelo spodbudi pohvala. Nejko moramo celo malo okregati, če hočemo, da bo tudi drugič uspešnejša. Andraž je edini fant, vendar ga to ne moti, se mi zdi, da mu celo ustreza, da ima štiri sestre. Čeprav je fant, ne pomeni, da mu je kaj olajšano ali spregledano, vse stvari mora opravljati enako kot sestre. Pri nas ne velja, da se opravila ločijo na ženska ali moška. Res pa je, da je za petega otroka prav Andraž držal pesti, da bi bil bratec. A ko se je rodila Jana, se je je takoj zelo razveselil.
 
Mojca3:
Kako pa so v službi sprejeli vaše nosečnosti? Ste imeli zaradi pogostih porodniških dopustov kaj težav?
 
MarjetaKJ:
No ja, ne morem reči, da je bilo za sodelavce to enostavno, ker so bili zaradi mojih pogostih porodniških dopustov ves čas primorani iskati nadomestilo zame. So bili pa do mene vedno obzirni in prijazni in sem vesela, da delam v takšnem kolektivu.
 
Mojca3:
Kako pa je z ustvarjalnostjo, kaj počnete z otroki? Opažate, da je kateri izmed njih bolj kreativen kot ostali? Kakšen je vpliv starejših na mlajše?
 
MarjetaKJ:

Vsi otroci so ustvarjalni, še posebej pa Andraž. Zelo rad riše, vsi skupaj pa radi izdelujemo voščilnice, iz glinene mase izdelujejo najrazličnejše figure, okvirje za slike, sami izdelajo tudi praznična darila. Zagotovo gre za vpliv starejših otrok na mlajše, vendar to ne velja samo za ustvarjalnost. Starejši pritegnejo mlajše k delu, pa tudi sicer je v večji družbi prijetneje ustvarjati. Doma imamo pravi ansambel, saj štirje otroci obiskujejo glasbeno šolo, najmlajša Jana pa je zaenkrat še premajhna. Neža igra klavir in orgle, Andraž klarinet in bas kitaro, Nejka violino, Tinkara pa violončelo. Andraž je s prijatelji že sestavil garažno rokovsko skupino. Vaje imajo kar v garažah članov skupine.
 

Lara30:
Poznam primer štirih sester, ki so danes vse zdravnice. Je kaj takšnega mogoče tudi pri vas? Bi lahko študijske ali poklicne odločitve starejših otrok vplivale na odločitve mlajših?
 
MarjetaKJ:
Ta trenutek še ne vem, kakšne poklice si bodo otroci izbrali. Res je, da sva oba iz medicinske stroke, mož je veterinar, jaz sem zdravnica, ampak s tem nikakor ne želiva obremenjevati otrok. Najstarejša Neža sicer veliko sprašuje o medicini, Andraž pa je še daleč od razmišljanj o tem, kaj bo počel v življenju. Ostala tri dekleta pa so še premajhna za tovrstna razmišljanja. Imajo sicer svoje ideje, vendar gre bolj za otroško igro.
 
Mojca3:
Kakšen tip počitnic in dopustov izbirate?
 

MarjetaKJ:
Pozimi gremo smučat, poleti gremo na morje in v hribe. Zelo radi gremo na Pohorje s prijateljskimi družinami. Na morje gremo ponavadi s šotorom, in sicer tako, da ne vemo, kje bomo pristali. Končno točko si sicer zadamo, kaj bomo pa vmes počeli, pa sproti prilagajamo. Kampiranje je za otroke izjemno doživetje. Doslej smo kampirali na Korziki, Sardiniji, na Krfu, Zakintosu, v Atenah, Parizu in drugod po Evropi.
 
Tikataka:
Se veliko ukvarjate s športom? Kakšne aktivnosti so na vašem tedenskem urniku?
 
MarjetaKJ:
Kar se tiče športa, samo smučam. Vsakodnevno pa opravljam še najbolj tipičen ženski šport – pospravljam stanovanje. Mož Blaž je zelo navdušen smučar, včasih je veliko tekel, zdaj kolesari na sobnem kolesu. Andraž igra rokomet in namizni tenis ter roler hokej. Vsi otroci zelo dobro smučajo. Dekleta niso izrazito športne narave, vsi pa se radi gibamo v naravi.
 
Lara30:
Kako pa uspete uskladiti vse obveznosti otrok s svojimi obveznostmi? Vam poleg moža še kdo pomaga?
 
MarjetaKJ:
Veliko nam pomagajo moji starši. Sploh takrat, ko midva sama ne uspeva postoriti vsega. Na srečo si v službi lahko vnaprej organiziram nadure. Če obeh ni doma, priskoči na pomoč moja mama. Je pa težko usklajevati današnji tempo življenja in imeti občutek, da si res naredil vse tisto, kar se od tebe pričakuje.   
 
Mojca3:
Kako pa je s starševskimi nasveti? Verjetno vas mamice sprašujejo, kje pa jih vi poiščete? V knjigah, na spletnih forumih, v revijah?
 

MarjetaKJ:

Trenutno se v službo vozim z vlakom in čas izkoristim za to, da preberem različne revije za starše in otroke. Pred kratkim sem prebrala knjigo Razvajenost – rak sodobne vzgoje avtorja Bogdana Žorža. Odlični knjigi sta tudi V priužitek odraščanju avtorja patra Karla Gržana in Vzgajamo z don Boskovim srcem avtorja Toneta Ciglarja. Za internet imam žal manj časa.
 
Mojca3:
Kako pa izgleda vaša družinska knjižnica? Kakšne knjige prebirate? Si jih mlajši izposojajo od starejših ali ima vsak svoj okus?
 

MarjetaKJ:
Imamo zelo veliko knjig, največ seveda otroških. Naša knjižnica vsebuje polovico otroških knjig, četrtino strokovnih, četrtino pa sestavljajo enciklopedije, leksikoni in leposlovje. Branje je del kulture naše družine, vpletemo ga v naše življenje in nam zato ne zmanjkuje časa zanj. Preden sem prvič rodila, sem nekajkrat prebrala knjigo Nega matere in otroka. Še zdaj se spominjam odličnih nasvetov iz te knjige.
 

Pija3:
Ali starejši otroci pazijo mlajše? So starejši otroci mlajšim vzorniki?
 
MarjetaKJ:
Najstarejša Neža je zelo zanesljiva in brez težav čuva najmlajšo Jano, če moram kam na hitro skočiti. Mlajši so zaenkrat manj zanesljivi, zato jih ne obremenjujem s tovrstno odgovornostjo. Se mi pa zdi, da je najstarejša Neža Andražu vzornica, izbral si jo je celo za birmansko botro. Pri mlajših vzorništvo ne pride toliko do izraza.
 
Tikataka:
Za žensko ste si izbrali precej nenavadno področje specializacije v medicini. Kaj je botrovalo odločitvi, da postanete patologinja?
 
MarjetaKJ:
V resnici sem želela postati splošna zdravnica ali pediatrinja. Žal takrat v bližini doma ni bilo prostih mest, zato sem v najbližji bolnišnici izbrala specializacijo patologije, tudi zato, ker ni bilo dežurstev. Mož, ki je veterinar, je imel namreč veliko dežurstev, zato si jih oba nisva mogla privoščiti. Trenutno končujem specializacijo iz sodne medicine.
 

Pija3:
Kako otrokom razložite, kaj počnete v službi? Kako so sprejeli vaše delo?
 
MarjetaKJ:
Najstarejšo Nežo neverjetno zanima, kaj počnem v službi. Ne samo njo, ampak tudi njene prijateljice, ki zdaj vse po vrsti zatrjujejo, da bodo postale patologinje. Andraž ve, da opravljam tudi obdukcije, vendar največkrat reče, da je mama pogleda, zakaj je nekdo umrl, in ne razlaga dalje. Mlajša dekleta pa zaenkrat vedo samo to, da je mama zdravnica. Zdaj pa se je moj prosti čas iztekel. Moram še podojiti Jano in pregledati naloge. Skratka – imeti pet otrok je čudovita življenjska izkušnja! Adijo!
 
 

Marjeti Kladnik Jene se najlepše zahvaljujemo, da je klepetala na našem forumu. Avtorica intervjuja je Tanja Slapernik, imena forumskih oseb, z izjemo MarjetaKJ, pa so izmišljena. Intervju je bil objavljen v reviji Ringarajine iskrice.

 

Preberi še:

Zaposlene mamice so srečnejše


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Velikonočne ustvarjalne ideje
Pomlad se prebuja in izza grma že kuka – velikonočni zajček! Krasno, še ena priložnost za tematsko ustvarjanje! Idej je ...
12
Zabavne velikonočne igrice
Velika noč je tudi zaradi simpatičnih velikonočnih opravil in iger, eden najbolj razburljivih praznikov za otroke. Zelo ...
9
Ustvarite si velikonočno čarobnost kar doma
Pripravili smo nekaj idej, ki bodo zagotovo prinesle veliko veselja in čarobnosti v vaš praznični dom. Skupaj bomo spekl...
7
Kako ustvariti umetniške pirhe?
Pri pisanih pirhih lahko resnično sprostite svojo domišljijo in dovolite, da pride do izraza vaša umetniška žilica. Pogl...
7



Trmast otrok
Čeprav ste šokirani, na otrokovo trmo nikakor ne odgovarjajte z jezo in kričanjem. Najbolje je, da otroku poskušate mirn...
Pesmi o mami in za mamo
Mama je nekaj posebnega, je popolna in ena sama. Ko ne najdemo besed, kako bi se ji zahvalili za vse, kar nam je dala, z...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?