/11 /11

Tudi pri nas je vse več otrok predebelih. Za njihovo zdravje je odgovorna vsa družina, predvsem starši, ki bi jim morali s svojim zgledom postaviti smernice za zdravo prehranjevanje, meni certficirana nutricistka Mojca Cepuš. Odgovorila nam je na nekaj vprašanj.

Vse več otrok ima preveliko telesno težo. Zakaj je tako?

To je resen zdravstveni problem. Zaskrbljujoča je izjava Dr. Francisca Gonzaleza, ki opozarja, da je to morda prva generacija otrok, ki bodo zaradi zdravstvenih težav, povezanih z debelostjo, umrla pred svojimi straši. Na srečo, ta črna napoved še ne velja za Slovenijo, a se ji hitro približujemo. Vzrokov je veliko, prvi je neredna in nepravilna prehrana, ki vsebuje preveliko sladkorja, hidrogeniziranih maščob, soli, premalo vlaknin, surovega sadja in zelenjave, kvalitetnih beljakovin. Drugi razlog je pomanjkanje telesne aktivnosti. Ne dolgo nazaj sem na Rožniku opazovala cel vrtec otrok, ki so sedli k malici. Nihče ni imel s seboj svežega sadja, namesto tega so iz nahrbtnikov jemali piškote iz bele moke, hidrogenizirane maščobe in belega sladkorja, pili pa so seveda »sadne« sokove iz tetrapaka.

So za debelost pri otroku krivi starši? Zakaj?

Za zdravje otrok je odgovorna cela družina, predvsem pa starši, ki bi jim morali s svojim zgledom postaviti smernice za zdravo prehranjevanje. Pomembno je poudariti, da morajo biti smernice postavljene z zgledom in ne le z besedami. Na žalost tudi otroci jedo vse več po vrtcih in šolah, kjer je težje oceniti kakovost in sestavo hrane. Vseeno pa otrok doma poje vsaj tri obroke. Starši lahko tako vplivajo na polnovredne zajtrke, popoldanske malice in večerje. V zelo malo primerih je debelost otrok povezana z boleznijo. Takrat lahko starši naredijo le malo, v vseh ostalih primerih, pa so starši ključnega pomena.

Kaj bi bilo potrebno spremeniti, da bi pričeli reševati problem debelosti v družbi?

Obstaja pet živil, za katere vemo, da so zdravju škodljive, če jih jemo prepogosto: to so izdelki iz bele moke, bel rafiniran sladkor, rafinirana sol, hidrogenizirana maščoba in homogenizirano mleko. Če bi se izogibali teh snovi, bi imeli bistveno manj težav z debelostjo in z njo povezanimi boleznimi.

Kakšne obroke naj bi družina imela? Koliko obrokov dnevno?

Načeloma se priporoča uživanje petih obrokov dnevno, obrok je lahko tudi pest nepraženih mandljev ali kozarec naravnega pomarančnega soka. Za zajtrk si lahko privoščite kar želite, le da ne vsebuje preveč maščob, soli ali sladkorja. Ker je zajtrk prvi obrok dneva, je pomembno, da telesu takoj na začetku zagotovite kakovostno gorivo. Dopoldanske in popoldanske malice so lahko sadne. Tako boste z gotovostjo pojedli priporočeno količino svežega sadja na dan. Pozorni bodite le če hujšajte, takrat naj popoldansko malico zamenja lonček kefirja iz nehomogeniziranega mleka. Ob kosilu naj bo obvezna solata in še kakšna zelenjavna jed, npr. zelenjavna juha, priloga ali npr. kuhane stročnice. Za večerjo pa jejte pretežno zelenjavo. Najpogostejša napaka, ki jo opažam tudi pri svojih strankah je ta, da čez dan pojedo premalo, zvečer pa to pomanjkanje nadomestijo s kruhom, sladkarijami in ostalimi prigrizki.

So starši premalo osveščeni o zdravem načinu prehranjevanja?

Informacij je dovolj, težje pa je izluščiti, katere so pomembne za zdrav način prehranjevanja. Ljudje pogosto postavljajo vprašanja, kot npr. ali je špinača zdrava ali ne, saj so slišali nekoga govoriti, da vsebuje veliko železa, spet drugega pa, da je najbolje če jo izločimo iz jedilnika. Če vaš otrok ni resen bolnik z zelo strogo predpisano dieto, ki prepoveduje špinačo, je to vprašanje precej nepomembno za zdrav način prehranjevanje. Stvari na katere morajo bito starši pozorni so: koliko surovega sadja in zelenjave je pojedel vaš otrok, koliko sladkarij, koliko mesa, uživa pretežno izdelke iz bele moke, kakšne sokove pije?

Prehranjevalne navade, ki so v družini že zakoreninjene je težko spremeniti iz danes na jutri. kaj svetujete staršem, ki si to želijo, ki želijo svoji družini ponuditi bolj zdrave obroke. Kako naj začnejo?

Najtežje se je hrani odrekati, zato bi priporočila drugačen pristop. V jedilnik začnite dodajati hrano. Za naše zdravje je bistvenega pomena, da jemo svežo in raznovrstno hrano in to najlažje naredimo tako, da si vsak dan v tednu obarvamo z drugo barvo in temu primerno izbiramo tudi hrano. Naj vam pokažem na primeru: Ponedeljek naj bo rumen. Za zajtrk lahko ponudite svež ananas, za malico marelice, za kosilo koruzno enolončnico, in za večerjo popečene rumene bučke in rumeno papriko. Seveda lahko jeste tudi ostalo hrano, vendar naj v ponedeljek prevladuje rumena. Torek je lahko rdeč, sreda naj bo zelena,četrtek oranžen in tako naprej… Ko se navadite tega, pa počasi zmanjšujte uporabo hidrogenizirane maščobe, rafiniranega sladkorja in soli, homogeniziranega mleka in belih izdelkov.