Čim več časa preživite na soncu in opustite kreme za sončenje.

/11 /11

"Človek je v nekaj desetletjih zelo spremenil svoj odnos do sonca. Ne doživlja ga več kot vir življenja, kot so ga doživljale vse stare civilizacije, ampak kot nevarnost in vzrok staranja kože ter kožnih obolenj. Postavlja si pravila, kako in kdaj se je treba sonca izogibati, kar je večino časa.

Hkrati zapoveduje in oglašuje kozmetiko za sončenje z visokimi zaščitnimi faktorji. Si poleti sploh še upate na sonce brez sončne kreme?" nas na svojem portalu Prvinskahrana.si sprašuje svetovalka za dojenje in prehrano mag. Mojca Vozel.

Še pomembnejši holesterol sulfat

To, da se soncu vse bolj izogibamo in pred njim otroke dobesedno skrivamo, pa ima daljnosežnejše posledice kot se zavedamo. Številne študije namreč dokazujejo, da dovoljšnja izpostavljenost soncu zmanjšuje pojavnost številnih bolezenskih stanj: smrtnosti zaradi bolezni srca, tveganja za srčno kap, nastajanja krvnih strdkov, bolezni živčevja, hormonskega neravnovesja, astme in ekcema ... če naštejemo le nekaj posrednih pozitivnih učinkov izpostavljenosti zdravilni energiji sonca.

V zadnjih desetletjih se je vse te pozitivne učinke pripisovalo predvsem vitaminu D, ki ga sodobnemu prebivalstvu vse bolj primanjkuje. Ker je sončenje obveljalo za nevarno, je to pripomoglo k razvoju industrije prehranskih dopolnil.

Toda, kot dokazuje dr. Stephanie Seneff, so mnoge koristi, ki jih pripisujejo vitaminu D3 - na primer varovalni učinek pred rakom, diabetesom, srčno-žilnimi obolenji in povečana imunska funkcija - pravzaprav koristi holesterol sulfata. To snov tvorimo v koži, izpostavljeni sončni svetlobi, kadar ima koža dovolj prave hrane - predvsem žveplovih spojin in naravnega holesterola, ki ga jetra tvorijo sama in ga lahko uživamo tudi s hrano.

PREBERITE TUDI: BLOG - Se res moramo bati sonca?

Prehranski dodatek vitamina D ni dovolj!

Nobenega jamstva ni, da če uživamo samo prehranski dodatek vitamina D, da zares tvorimo dovolj holesterol sulfata in smo deleženi vseh zgoraj opisanih pozitivnih učinkov, kar je dokazala tudi študija Ponda et at 2012, ki je preučevala 151 oseb s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezen in diagnosticiranim pomanjkanjem vitamina D.

Raziskovanci so bili torej idealni prejemniki prehranskih dopolnil. Osem tednov so prejemali 50.000 IU vitamina D3, nato so jim izmerili parametre. Vsi dobljeni rezultati so šli v napačno smer, ne v tisto, ki bi ljudi varovala pred boleznimi srca. V serumu so imeli namreč povišane kalcij, znižane paratiroidne hormone in povišan LDL holesterol, kar ni bilo zaželeno.

Holesterol je za ljudi in živali to, kar je klorofil za rastline

Kot opozarja dr. Seneffova, sodobna družba holesterol po krivici demonizira, dejansko pa mnogi ljudje trpijo za pomanjkanjem holesterola v možganih in vseh celičnih membranah. Verjetno zato, ker ima čedalje več ljudi slabo splošno zdravje in oslabljena jetra.

Holesterol, ki je za ljudi in živali to, kar je klorofil za rastline, je namreč pravi čudodelnik. Tudi holesterol sulfat. Sulfati (žveplo v prehrani) na splošno so zelo pomembni za vse procese razstrupljanja, na primer zdravil, težkih kovin, kot sta aluminij in živo srebro, aditivov v hrani ter okoljskih toksinov, ki smo jim izpostavljeni v današnji družbi. Je tudi esencialna sestavina zunajceličnih matriksnih beljakovin. V možganih je sulfat poglavitna sestavina mielinskih ovojnic, ki obdajajo aksone in nevrone. Možgani ne bodo srečni brez sulfata.

Pomanjkanje sulfata lahko posredno povzroči tudi prebavne težave, astmo in ekcem. Nastane lahko tudi vnetje grla z oteženim požiranjem. Vse to in še veliko več je lahko posledica pomanjkanja holesterol sulfata! Pomanjkanje nastaja pri čedalje več ljudeh, ker se ta molekula prekomerno porablja za odstranjevanje čedalje številnejših strupov in za razreševanje prikritih ali razplamtelih vnetij. Za kožo pa ga ostane premalo, zato je ta suha, slabo se odziva na sonce in posledica je tudi pomanjkanje vitamina D.

To pa še ni vse, pomanjkanje holesterol sulfata je povezano tudi z avtizmom. Avtistični otroci trpijo zaradi resnega pomanjkanja sulfatov - meritve kažejo, da ima le tretjina normalne vrednosti. Kot opaža dr. Seneffova, ima precej avtističnih otrok tudi astmo, alergije, prebavne motnje in so dovzetni za okužbe, kar je vse povezano s pomanjkanjem holesterol sulfata v koži ali prebavilih. Študije črevesnih vnetij in Chronove bolezni kažejo, da so tudi te bolezni povezane s pomanjkanjem sulfata.

PREBERITE TUDI: Hrana za zdravje družine

In kako priti do več razpoložljivega holesterol sulfata na naraven način?

1) Vsekakor izkoristite pomladno in poletno sonce. Poleti preživite zunaj dovolj časa. Jetra bodo tako tvorila več vitamina D in ga akumulirala v celičnih membranah za hladne mesece. Če je sonce premočno, ga seveda pravi čas zapustite ali si nadenite oblačilo, da preprečite opekline. Če je možno, si pozimi privoščite kakšen teden dni oddiha v tropih.

2) Zmanjšajte uporabo in sčasoma opustite kreme za sončenje, saj se neposredno vpletajo v tvorbo vitamina D3. Zaščitni faktor SPF 8 njegovo tvorbo zmanjša za 92,5 odstotka, faktor SPF 15 pa za 99 odstotkov. Če pa je kremi dodan še vitamin A (ki bi naj upočasnil staranje kože), zmotite tvorbo holesterol sulfata. Brez krem za sončenje se boste tudi lažje naučili samoregulacije - bolj boste pozorni na občutke na soncu in prej začutili, kdaj je pravi čas, da se umaknete v senco. 

3) Čim pogosteje (in seveda v zmernih količinah) jejte hrano, bogato s holesterolom in žveplom - križnice (zelje, ohrovt, brokoli, cvetača), čebulo in česen, vso morsko hrano (ribe in raki), jajca, meso, jetra, pa tudi pivo. Če ste vegetarijanci oziroma veganci, seveda izpustite meso in živalske izdelke, toda bodite pozorni na svojo kožo. Če imate zelo suho in občutljivo, resno razmislite, kako boste povečali holesterol v prehrani.

4) Vsake toliko si pripravite vročo kopel z Epsomovimi solmi (magnezijev sulfat), ki jih enostavno dodate v kad in ne predstavljajo velikega stroška. Odlične so tudi toplice, kjer izvira voda z žveplom.