/61 /11

Viktorija Boutenko je povsem običajna ženska. In mati. Ker je Rusinja, zelo rada je, še posebej zvečer, ko je utrujena, priznava. Ko je z družino emigrirala v ZDA, je simbol svobode ugledala na polnih policah v supermarketu. V dveh letih uživanja te svobode se je zredila na 135 kilogramov in zbolela za srčno aritmijo.

Možu Igorju so zaradi težav s ščitnico zdravniki napovedali le še dva meseca življenja. Hčerka Varja je postala astmatičarka, sin Sergej pa sladkorni bolnik. Ker mu Viktorija ni želela dajati injekcij inzulina, ji je socialna služba zagrozila, da bo sina dala v rejo, njo pa v zapor.

Povsem obupana je ustavljala ljudi na ulici in jih spraševala, če poznajo naraven način, kako pozdraviti sladkorno bolezen. Neko žensko na banki je vprašala, kako to, da kar žari od zdravja. Povedala ji je, da si je pred 20 leti s presno (surovo) hrano pozdravila hudo obliko raka. In da se še vedno tako prehranjuje.

Dan, ko je izključila štedilnik, je bil najsrečnejši v Viktorijinem življenju. Boutenkovi so se s surovo hrano pozdravili in svoje izkušnje opisali v knjigi Družina presnojedcev. Po sedmih letih pa so se začele težave. Presne hrane so se naveličali, vračati so se začele tudi zdravstvene težave (na primer z zobmi). Viktorija se je spet lotila raziskovanja. In iznašla recept za zelene kašaste sokove.

Trenutno ste na svetovni turneji, pa vendar me zanima, kako poteka vaš običajen delovni dan?

Štiri ure na dan odgovarjam na elektronsko pošto. Na uro prejmem 85 pisem. Večinoma gre za zahvale ljudi, ki so si z zelenimi kašastimi sokovi zelo popravili zdravje. Polovica od teh je ozdravljenih rakavih bolnikov. Zeleni sokovi preverjeno pomagajo tudi pri neplodnosti, impotenci, osteoporozi … Preostali čas porabim za raziskovanje in pisanje knjig. Trenutno pišem knjigo o zavestnem veganstvu (prehrana brez živalskih sestavin, op. a.). Podpiram vegansko prehrano, vendar nekateri ljudje ne morejo biti stoodstotni veganci. Potujem po svetu in se pogovarjam z veganci, na primer v severnih predelih Evrope, kjer pozimi skoraj ni sončnih žarkov. Zanima me, če takrat zdržijo samo ob veganski hrani ali morda jedo tudi kaj rib in prehranskih dodatkov.

Regrat in drugo zelenje za kašasti sok, ki ga je pripravila za udeležence predavanja, je Boutenkova kupila na ljubljanski tržnici, nad katero je bila navdušena. “Doslej je bilo moje najljubše mesto Stockholm, zdaj je to Ljubljana,” je povedala 

Foto: Neva Volarič

Postali ste torej raziskovalka?

“Pravzaprav ne vem, kaj sem. (smeh) Sem samo preprosta ženska in mati …”

… ki je nekega lepega dne za vedno izključila štedilnik in s kladivom razbila mikrovalovno pečico.

“Res je. Plinski štedilnik sem prekrila z leseno ploščo, mikrovalovko sem razbila, novo posodo, ki sem jo dobila za božič, pa odnesla na ulico, kjer so jo razgrabili sosedje. Vso hrano, ki smo jo imeli v shrambi, sem vrgla v smeti, tako da ponoči nihče ni mogel najti niti ene same krušne drobtine. Bila sem temeljita. Počutila sem se šibko, zato sem želela porušiti vse mostove. Nato sem šla v trgovino in nakupila zvrhan voziček jabolk, banan in pomaranč.”

Je prehod od običajne k presni hrani nujno tako radikalen?

“Kaj pa vem. Jaz sem se nove diete strogo držala, čeprav so se mi še nekaj let cedile sline po siru. No, enkrat sva šla z možem v restavracijo na jastoga, ampak to ni bila dobra odločitev. Zbolela sva in spoznala, da ni poti nazaj, ko se telo že zares prečisti. Vendar zdaj ne propagiram več stoodstotno surove prehrane. V naši družini smo naredili nekaj resnih napak, ki smo jih kasneje popravili. Drugi razlog pa je, da je presno prehranjevanje v ZDA postalo neke vrste fanatizem, kar mi ni všeč. Petnajst let sem jedla samo presno hrano, zdaj pa včasih zaužijem tudi kaj zelenjave, kuhane v sopari.”


Torej presna hrana ni rešitev za vse zdravstvene probleme?

“Za večino je. Menim, da je pretežno presna hrana optimalna dieta. Danes vemo, da lahko na primer skorbut pozdravimo tako, da jemo sadje in zelenjavo. Zgroženi smo, ko pomislimo, da so včasih tem bolnikom puščali kri. Čez sto let bodo naši zanamci verjetno enako zgroženi nad tem, kako danes zdravimo raka, visok pritisk ali osteoporozo, namesto da bi preprosto jedli več sadja in zelenjave.”

 Katere pa so negativne plati presne prehrane?

“Napako lahko naredimo, če jemo preveč sadja ali pijemo preveč sokov. Najbolj tipična napaka pa je, da jemo premalo zelenja. Dodajanje zelenja naši prehrani je po mojem mnenju bolj pomembno kot jesti surovo. Če ljudje ob običajni hrani zaužijejo liter zelenega kašastega soka, si neverjetno izboljšajo zdravje in počutje. In to je veliko laže kot preiti povsem na presno hrano.”

 Veliko žensk vas občuduje, ker ste za presno hrano navdušili vso družino. Je bilo z otrokoma težko?

“Prvi teden sta na skrivaj jedla ostanke malic svojih sošolcev. Potem pa sem se z njima pogovorila, in odločila sta se, da poskusita. Sprva sta se bala, da bo to socialni samomor, da bosta tarča posmeha. Ampak njuni prijatelji so rekli, da je presna hrana ‘kul’.”

Viktorija Boutenko je na predavanju pokazala fotografijo, na kateri je po večletnem uživanju presne hrane videti izčrpana in zelo suha. “Nisem se zavedala, kakšna sem. Srečna sem bila, ker sem shujšala, in bila sem prepričana, da sem videti čudovito. Mislim, da je bilo to zato, ker nisem jedla dovolj zelenja.«


Imajo otroci radi zdravo hrano?

“Ne poznam otroka, ki ne bi želel biti zdrav. Fantje hočejo biti močni in visoki, da bodo lahko igrali košarko, dekleta želijo biti lepa, brez očal in mozoljev. Otroci želijo biti zdravi, na žalost pa jim odrasli pri tem ne pomagamo dovolj. Pritožujejo se nad šolsko malico, ki ni okusna. Sadje je kislo, prelivi za solate so zanič, zato posegajo po hitro pripravljeni hrani. Otroci so idealisti. Če jim stvari prav razložimo, če imajo možnost, želijo biti boljši. Seveda pa je pomembno, da smo jim starši dober zgled.”

Vas je pri presnem prehranjevanju posnemalo veliko ljudi?

“Vsa moja prizadevanja so bila v glavnem neuspešna. Tudi če se ljudje odločijo za presno hrano, po nekaj mesecih ali letih obupajo. Pretežko je.”

Kako to, da je uspelo vam?

“Ker se je za presno prehrano odločila vsa družina. In ker smo bili tako zelo bolni. Ne vem, zakaj drugim ne uspe. Spremeniti bi morali način življenja. Povsem drugače je z zelenimi kašastimi sokovi, ki jih pripravite v nekaj minutah in samo dodate svoji običajni prehrani. V trgovini v mojem mestu so mi povedali, da se je prodaja zelenja v zadnjih štirih letih potrojila. Zeleni kašasti sokovi se širijo po svetu kot cunami, vsi vedo zanje. Za njihovo promocijo se mi sploh ni treba truditi. Simptom uspeha je tudi, da me posnema veliko ljudi. Pišejo o teh sokovih, vodijo televizijske oddaje, njihovo iznajdbo so pripisali kar sebi. To je dober znak, pomeni, da gre za nekaj resnično dragocenega.”

Kako se trenutno prehranjujete?

“Ko se zbudim, v mešalniku pripravim dober liter zelenega kašastega soka, ki ga počasi pijem do poldneva. Zase pripravim sok z veliko zelenja, ker mi tako prija. Vsak si mora sam pripraviti sok, ki mu ugaja.”

Okus je torej pomemben?

“Bistven. Prosim, naredite si zeleni kašasti sok, ki bo imel za vas božanski okus.”

In naprej?

“Okrog enih za vse v pisarni pripravim zeleno juho iz polovice avokada, soka dveh limon ter paprike, paradižnika ali kumarice, kar je pač pri roki. Dodam peteršilj, koriander ali zeleno in kaj pekočega, na primer košček ingverja. Z vodo zmešam v mešalniku, prelijem v skodelice in dodam kalčke in alge. Ob štirih pojem nekaj zrelega sezonskega sadja, zvečer pa na žalost veliko skledo solate. Temu se nameravam odpovedati. Napredek je že, da večerjam ob sedmih in ne več ob enajstih. Vendar bi morala jesti manj, ker je moja presnova zelo počasna. Zadnji obrok bi rada premaknila na drugo uro popoldan. Če je metabolizem počasen, se sicer počasneje staramo, vendar moramo zmanjšati količino zaužite hrane.”

Uživate sol?

“Ne, soli se ne dotaknem. Prišla sem do spoznanja, da sol ni dobra, čeprav jo nekateri priporočajo. V telesu veže kalij, kar povzroča pomanjkanje drugih pomembnih snovi.”

Sta vaša otroka še vedno presnojedca?

“Pri 16 letih ju je začela zanimati kuhana hrana. Po dolgem razmisleku sem ju začela učiti, kako skuhati zdrave obroke. Povsem izgubljena sta bila, niti vode nista znala zavreti. Želela sem jima pokazati, da med presno hrano in pico obstaja široka paleta možnosti in da ni treba takoj poseči po najbolj nezdravi hrani, pa čeprav je kuhana. Presenečena sta bila nad mojo gesto, rekla sta, da sem ‘kul’ mama. Nekaj mesecev sta eksperimentirala s kuhano hrano, ker pa sta se slabše počutila, imela manj energije in dobila mozolje, sta se zavestno odločila za presno hrano. S tem sem preprečila njun zdrs. To je kot pri religiji, starši se ne morejo ob rojstvu odločiti namesto svojih otrok. Za to se morajo zavestno odločiti sami, ko odrastejo.”

Gotovo je veliko mater, ki bi rade svoje otroke navdušile, da bi jedli več sadja in zelenjave. Kaj jim priporočate?

“Naj poskusijo z zelenimi kašastimi sokovi. Vsi jih lahko uživajo: nosečnice, doječe matere … Enostavno jih je pripraviti, okusni so in zdravi. Obljubljam, da ženska, ki vsak dan popije liter zelenega kašastega soka, ne bo zbolela za rakom na prsih. Zelo ponosna sem, da to lahko rečem.”

Kaj je skrivnost teh sokov?

“Klorofil. To je utekočinjena sončna svetloba, ki zdravi. Zeleni listi so edina živa stvar na tem planetu, ki lahko sončno svetlobo transformira v sladkor, torej energijo.”

 Trdite, da se celo sivi lasje ponovno obarvajo …

“Pri ženskah prej kot pri moških, verjetno zaradi hormonov. Stara sem 55 let in imela sem veliko sivih las, po dveh letih uživanja zelenih kašastih sokov pa jih je ostalo le še nekaj. Moj frizer ni mogel verjeti svojim očem.”

Čudežno zelenje

Zelenje je nova prehranska kategorija, ki jo je uvedla prav Boutenkova. To ni ne sadje ne zelenjava, ampak zeleni listi rastlin (na primer listi korenja, rdeče pese ali repe, pa tudi vsi drugi zeleni listi užitnih rastlin, na primer koprive, zelišč ali dreves). Izbira je pestra, in tudi sicer je dobro uživati vsaj nekaj vrst zelenja, ne samo ene, svetuje Boutenkova. Sama se je pri iskanju primerne hrane zgledovala po šimpanzih, ki so genetsko zelo podobni človeku. Njihova prehrana je sestavljena iz polovice sadja, nekaj manj zelenja in cvetja, majhen odstotek pa predstavljajo insekti in lubje.

Ker zelenja ni nihče resneje proučeval, je bila Boutenkova šokirana, ko je odkrila, koliko več vitaminov in mineralov vsebujejo na primer listi rdeče pese v primerjavi z gomoljem. Slednji ima več le kalorij, ogljikovih hidratov in maščob, medtem ko imajo listi kar 2000-krat več vitamina K, 200-krat več vitamina A itn. Največ hranil vsebujejo listi mladih rastlin, preden te zacvetijo.

Viktorija Boutenko je na predavanju v Ljubljani pokazala fotografijo, na kateri je po večletnem uživanju presne hrane videti izčrpana in zelo suha. “Nisem se zavedala, kakšna sem. Srečna sem bila, ker sem shujšala, in bila sem prepričana, da sem videti čudovito. Mislim, da je bilo to zato, ker nisem jedla dovolj zelenja. Vse bolj sem hrepenela po hrani, bila sem lačna, a nisem vedela, kaj mi manjka. Surova hrana me je pozdravila, a ker sem začela jesti preveč oreščkov, sem se spet začela rediti. Naenkrat sem bila sposobna zmazati cel kozarec surovega mandljevega masla,” se spominja Boutenkova.

Ste ponosni na svoj recept?

“Zelo. Trik je v tem, da nihče prej ni odkril, da okus banane v soku lahko povsem dominira nad sicer neprijetnim okusom klorofila. Ko sem to odkrila, sem bila šokirana. Takoj sem uvidela velike možnosti pitja tega soka za ves svet. Na zelene kašaste sokove sem ponosna tudi zato, ker ljudje, ki jih uživajo, ne potrebujejo dragih prehranskih dodatkov. V svetu, polnem prevar, se rada na svoje oči prepričam, kaj dam v mešalnik. Ne želim verjeti, da je kdo drug tako prosvetljen, da bo skrbel zame bolje, kot lahko poskrbim sama. Upam, da ste opazili, da razen knjig ne prodajam nobenega izdelka. Na poti domov si lahko naberete nekaj zelenja, dodate jabolko in vodo ter si sami zmešate svoj kašasti sok.”

Tri knjige v slovenščini

V slovenskem prevodu so izšle tri knjige Viktorije Boutenko, vse pri založbi Aura: Družina presnojedcev, Zeleno za življenje in Dvanajst korakov do presne hrane. Boutenkova je sicer napisala več knjig (prodala jih je okrog četrt milijona), najuspešnejša med njimi pa je Zeleno za življenje, v kateri je izdala recept za zelene kašaste sokove in je prevedena v 24 jezikov.

Kakšno zelenje pa priporočate?

“Moja definicija zelenja je, da ga lahko ovijemo okrog prsta. Kumarica ali brokoli nista zelenje. Listi morajo biti temno zeleni, kot na primer špinača, peteršilj ali regrat. Zelje je presvetlo. Pol kilograma zelenja na dan zadosti vsem potrebam telesa po hranilih. Temu dodamo pol kilograma sadja, ki mora biti zrelo in ekološko pridelano v domačem okolju.”

Kaj pa pravijo skeptiki?

“Vedno manj jih je. Na moja predavanja prihaja veliko zdravnikov. Razumejo, da je zelenje dobro. Kupujejo cele škatle mojih knjig in jih dajejo svojim pacientom, ki po operacijah okrevajo veliko hitreje, če pijejo zelene kašaste sokove. Teh sokov zdravniki še ne smejo predpisovati namesto kemoterapije, lahko pa jih priporočajo kot dodatek dietam.”

Si lahko predstavljate svoje življenje, če se pred 15 leti ne bi odločili za presno hrano?

“Nemogoče. (smeh) Moje življenje se je popolnoma spremenilo. Nikoli si nisem mislila, da bo postalo tako vznemirljivo.”

Kako pa predvidevate, da se bodo razvijale naše prehranske navade?

“Presna dieta je danes druga najpopularnejša na svetu. Predvidevam, da bo vedno več ljudi jedlo zelenje. Menim tudi, da bodo ljudje čez nekaj desetletij jedli insekte. Ne moremo še naprej jesti krav. To ni ekonomično, še manj ekološko in humano. Da pridelamo kilogram govedine, potrebujemo dvajset kilogramov žita, samo kilogram žita pa porabimo, da vzgojimo kilogram hranljivih insektov. To možnost že resno proučujejo nekatere univerze v ZDA.”

Sokovi, bogati z vlakninami

Za pripravo zelenih kašastih sokov po receptu Viktorije Boutenko (pol zelenja, pol sadja in voda) potrebujemo dober mešalnik z močjo vsaj tisoč vatov. Enega najboljših in v svoji kategoriji najcenejših na tržišču si lahko ogledate na spletni strani www.thehealthylivingshow.com. Prednost kašastih sokov v primerjavi z običajno zelenjavo je v tem, da z mešalnikom razbijemo trdo celulozno ovojnico in tako naše telo laže vsrka hranilne snovi, ki so v listih. Da bi zelene liste sami prežvečili, potrebujemo dobre modrostne zobe, veliko časa in potrpljenja ter dovolj želodčne kisline (kar pri večini ljudi ni slučaj), tako da bi brez pomoči mešalnika težko zaužili zadostno količino zelenja. V primerjavi s sokovi, ki jih stisnemo v sokovniku, pa naj bi bili kašasti sokovi, pripravljeni v mešalniku, boljši zato, ker vsebujejo tudi vlaknine, ki kot goba posrkajo toksine v telesu. Za pripravo kašastih sokov v mešalniku potrebujemo tudi bistveno manj časa, vsega nekaj minut. Prebava se izboljša, po nekaj dneh uživanja teh sokov pa lahko izkusimo klasične simptome razstrupljanja, kot so glavobol, utrujenost itd. Zato Boutenkova priporoča čiščenje črevesja (klistir dvakrat ali trikrat, kolonhidroterapija). Zeleni kašasti sokovi naj bi bili po njenem mnenju tako zdravilni zato, ker odpravijo dva poglavitna vzroka vseh bolezni: zastrupljenost telesa in pomanjkanje hranil, za katerim trpimo, ker uživamo osiromašeno hrano, na primer rafinirano moko in sladkor.

Boste vi jedli insekte?

“Ne.”

Torej ne verjamete, da moramo jesti živalske beljakovine?

“Ne. Problem lahko nastane samo zaradi pomanjkanja vitamina B12. O tem sem opravila raziskavo in ugotovila, da tisti, ki uživajo ekološko pridelano presno hrano in je pred uporabo ne operejo, nimajo pomanjkanja vitamina B12. Če torej pojemo nekaj umazanije, bakterij in insektov v ekološko pridelanem zrelem sadju, smo rešili še zadnji problem. Vse druge potrebne hranilne snovi namreč v obilju najdemo v zelenju. Bojimo se parazitov, premalo pa se bojimo kemikalij. Sicer pa, prosim, ne verjemite mi na besedo. Poskusite in se prepričajte sami. Dva tedna uživajte zelene kašaste sokove, in če se boste počutili bolje, jih uživajte še naprej.”

Avtorica članka: Alja Tasi, http://aljatasi.com/

Članek in fotografije objavljene z dovoljenjem avtorice.