Morje, morje, morje

/111 /11

Za spremembo od najinih zadnjih dveh kaotičnih potovanj v Indijo, smo se tokrat odločili sredi zime dopustovati v popolnoma turistično obarvanem kraju v Egiptu, Sharm El-Sheikh-u. Čeprav sva imela sprva v mislih bolj oddaljene kraje, sva se malo ustrašila predolgega leta z najinim 15-mesečnim sinčkom Borom. Še posebej zato, ker so ga takrat kar resno mučile težave povezane z rastjo zobkov. Odločila sva se za zelo ugodno »last minute« varianto in že smo bili sredi decembra na poti v tople kraje.

Gostoljubje ob prihodu

Let je bil kratek, trajal je le štiri ure in pol. Bor se je držal odlično, malo je jedel, se igral in že smo pristali na letališču v Sharm El-Sheikhu. Sveže obnovljeno letališče je bolj spominjalo na prihod v katero izmed zahodnoevropskih držav kot pa na Egipt. Nato so nas z avtobusom odpeljali v hotel, kjer smo bili že takoj deležni izrednega gostoljubja. Za dobrodošlico smo spili njihovo najbolj tipično pijačo karkade. Pripravijo ga iz listov hibiskusa in se ga lahko pije hladnega ali toplega. Seveda smo hitro postali glavna atrakcija. Čisto vsi so ogovarjali in občudovali Bora, tako da je pod vsemi temi vtisi ubožec komaj zaspal. Ko smo že skoraj zaspali, pa so potrkali strežaji in nam prinesli posteljico za Bora. Nisva jih mogla prepričati, da je mi sploh ne uporabljamo, saj spimo skupaj. No, končno so jo vsi začudeni le odnesli.

Bor v središču pozornosti

Zjutraj nas je prebudilo toplo sonce, ki je posijalo v našo sobo. Ker nisva vajena boljših hotelov, se nama je ta zdel res lep in predvsem čist. Že ob zajtrku sva ugotovila, da nisva edina z majhnim otrokom. Toda kljub temu so k nam planili natakarji in neprestano oblegali Bora. Tudi kuharji so mu mežikali in ga ogovarjali. Sprva je bil Bor kar malo preplašen, čez par dni pa mu je vsa ta pozornost zelo ugajala.

Hrana je bila zelo dobra. Čeprav smo vegeterijanci, smo imeli zelo veliko izbire. Okusi so me malo spominjali na azijske. Bor je večinoma jedel le juhice, špagete in kruh.

Blišč za bogate turiste

Po zajtrku smo se odpravili v mesto in na plažo. Naš hotel se nahaja v mestecu Nema Bayu, ki poleg mesta Old Sharm sestavlja celotno področje Sharm El-Sheikha. Le-ta je najpomembnejše mondeno mesto v arabskem zalivu in pravi raj za bogatejše turiste. Posejan je s številnimi hoteli, trgovinami, bari in restavracijami. Podnevi se turisti sončijo na peščenih plažah ob turkiznem morju, zvečer pa se prične živahno nočno življenju popestreno z različnimi šovi in prireditvami. Kaj takega še nisem videla! Blišč in bogastvo, vse umetno ustvarjeno za bogate, predvsem ruske turiste.

Nenavajeni take čistoče in bleščečih trgovin v tretjerazrednih državah smo prispeli na hotelsko plažo, ki je zgledala le kot nadaljevanje vsega tega. Domačin iz Dahaba nama je razložil, da je tu vse trikrat dražje kot drugje v Egiptu. V Sharmu skoraj nihče od Egipčanov ne živi, tu samo delajo. Seveda jim to predstavlja pomemben vir dohodkov. Kot v ostalih muslimanskih državah, so tu zaposleni samo moški. Nikjer ne vidiš ženske na delovnem mestu, le od daleč z otroci. Tudi pogovarjajo se s tabo samo moški.

Vozički vsepovsod

Temperature, ki so se gibale okoli 25 stopinj čez dan in okoli 18 zvečer, so bile idealne za poležavanje na plaži in snorkljanje ob koralnem grebenu. Zvečer smo se po okusni večerji sprehajali po mestu in si privoščili čaj, najbolj tipično egiptovsko pijačo, ki jo poleg prave turške kave pijejo vsak dan. Opazovali smo turiste in domačine z otroci. Povsod sami vozički, nič čudnega, da so nas nekateri (predvsem tuji turisti) čudno gledali, saj sem Bora vedno nosila le v »carrierju«, ker nismo imeli vozička s sabo. Egipčanke, nekatere bolj, nekatere manj zakrite, so skoraj vse uporabljale vozičke, nekatere pa so svoje dojenčke celo nosile.

Predstava z delfini

Naslednje dni smo odkrili čudovito plažo ob koralnem grebenu. Nešteto vrst čudovitih barvitih ribic in lepih neokrnjenih koral so bile prava paša za oči. Enkrat smo si ogledali predstavo z delfini. Sicer popolnoma komercialno, prirejeno za množice, a vseeno je bilo zanimivo. Bor je zelo užival ob opazovanju vragolij, ki so jih zganjali trije zdresirani delfini.

Dvakrat smo se odpravili v Old Sharm, kjer smo uživali ob pogledu na tipične egipčanske markete z zelenjavo, sadjem in še marsičem. Tu smo si tudi privoščili ogromno okusnega sadja, ki ga imamo vsi trije tako radi. Odličen mango, melone, datlje, mandarine ...

Namesto spominkov začimbe

Tako je teden še prehitro minil ob zelo okusni hrani, sončenju in potapljanju ter večernih sprehodih. Kljub temu, da sem si zelo želela videti Kairo, piramide ali pa vsaj Mojzesovo goro, se za kakšen daljši izlet nismo odločili. Vodička nam je že takoj rekla, da s tako majhnim otrokom nima smisla cel dan prebiti v avtobusu, pa tudi sama sva že prej prišla do podobnega zaključka.

Preden smo odšli domov, naju je čakalo še nekaj nakupov. Pa ne tistih klasičnih spominkov, ki so jih tako kičaste ponujali na vsakem vogalu. Domov smo prinesli ogromno začimb, ki jih Egipčani zelo radi uporabljajo in so tudi sestavni del naše kuhinje. Poleg karija, cimeta, kardamoma, popra ... sva kupila še olje egipčanske črne kumine. Ta se uporablja v muslimanskem svetu in je zelo zdravilen. Pri prehladih astmi, želodčnih in črevesnih težavah ga lahko uporabljaš celo pri dojenčku.

Tako sva se enkrat za spremembo na potovanju popolnoma spočila in obtičala le na enem kotičku te tako raznolike dežele. Let za nazaj je potekal brez težav, čeprav smo leteli ob zelo neugodni uri za otroke, ob polnoči. Toda Bor je na letalu sladko zaspal in se zbudil v mrzli Sloveniji.

Tipična egipčanska hrana

Egipčanska kuhinja je zelo raznolika. Ena od glavnih sestavin in pogosto osnova za vse je zelenjava. Poleg le-te imajo tudi ogromno različnih vrst sadja, tudi tropskega kot sta mango in guava.

• Nekvašeni kruhki
• Falafel (zavitki iz nekvašenega kruha in zelenjave) – to jed Egipčani zelo radi jedo za zajtrk, ob kosilu ali večerji
• Molukheyaa (zelenjavna juha)
• Kebab (podobno kot falafel, le da je notri meso jagnjetine na žaru), ki ga ponavadi strežejo skupaj s Kofto (mešanica pečene jagnjetine)
• Fatir (egipčanske palačinke, podobne pici)

Zelo pogosto postrežejo tudi raznolike predjedi, ki jim pravijo »mezza«:

• Tahina (sezamova omaka s kisom, soljo in poprom)
• Zabadi (jogurtova omaka z meto)

Čeprav je običajna sladica sadje, ima arabska kuhinja mnogo sladic kot npr.:

• Basbusa (iz koruzne moke in kokosa)
• Baklava (svetovno znana sladica iz vlečenega testa, nadeva iz oreščkov in medenega sirupa, ki si jo lastijo številne kuhinje)
• sladek riž z mlekom

Ljudje in njihovi običaji

Populacija celotnega Egipta znaša okoli 75 milijonov. 90 % jih je muslimanov, preostalih 10 % pa kristjanov. Egipčani so zelo prijazni in gostoljubni. Prav zato pravijo, da ima Egipt enega največjih zakladov – svoje ljudi. Vedno te pričakajo s spontanim nasmeškom, do otrok pa sploh ne morejo skriti navdušenja.

Najbolj tipični so njihovi bari, kjer Egipčani preživljajo prosti čas ob vsakodnevnem čaju, »shishi« (vodni pipi) in klepetu.

Največji praznik je bayram, ki sledi mesecu ramadanu. V tem času se muslimani cel dan postijo in izkoristijo noč za hrano, pijačo in sprehod. V tem času je povsod zelo veliko ljudi na ulicah. Mi smo bili slučajno takrat tam in smo opazili povečano število turistov iz celega Egipta, ki so prišli praznovat ta veliki praznik v mondeno letovišče.

Beduini

Beduini so ljudje, ki so se rodili in živijo v puščavi v šotorih ali v jamah. Živijo v stiku z naravo, ki smo ga mestni ljudje z evolucijo že zdavnaj izgubili. Gojijo ovce, koze, osle in kamele. Poznajo različne vrste zelišč in jih znajo učinkovito uporabljati kot hrano, pijačo in zdravila. Beduini znajo ceniti in sprejeti vse, kar imajo, niso navezani na stvari in so srečni, da lahko živijo in dajejo življenje.

Tu ženske dojijo zelo dolgo. Eden od razlogov je seveda naravna kontracepcija. Poleg tega nosijo svoje otroke v rutah, kasneje pa na hrbtu. Izmed približno 25.000 beduinov pa danes le še maloštevilni potujejo s kameljimi čredami po egiptovskih puščavskih območjih. Mnogi so se za stalno naselili in se zaposlujejo, povečini sezonsko, v naftni ali gradbeni industriji, pa tudi v precej živahnem turizmu na polotoku Sinaj.

Preberi še:

Družinsko potovanje: S kombijem po Franciji