|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Intervju z Metko Albreht

Tina Smole, 1.2.2010
Metka Albreht: Velika zagovornica dolgega dojenja.

image
/21


(Pogovor na forumu) ...

Tina116: Punce, prošnja. Ima katera kakšen voziček odveč? Sestra bo kmalu rodila, jaz pa svojega še rabim.

Maajaa: Si pogledala po oglasih? Jaz sem tam našla skoraj novega in je super. Kolegica, ki dela na televiziji, mi je povedala, da ima Metka Albreht enega odveč. Saj jo poznate? Nekdanja miss Slovenije, tista skodrana.

Tina116: Nisem niti vedela, da je mamica. Ena kolegica jo pozna, bom njo pobarala. Hvala.

Metka_A: Mamice, pozdravljene, ravno v pravem času sem se vključila. Jaz imam en skoraj popolnoma nov voziček na razpolago. In ja, res je, sem mamica. V začetku aprila je Alina praznovala tretji rojstni dan.

Maajaa: Oh, pozdravljena! Kolegica, ki te pozna, mi je pravila, da si bila zelo malo časa odsotna z dela in da sploh niso takoj vedeli za blaženo stanje. Je to res?

Metka_A: Na začetku nosečnosti so vedeli le moji najbližji, ker nisem hotela, da pride v javnost. Hotela sem biti v miru sama s seboj, ker se mi to zdi res nekaj najlepšega – težko je opisati, dokler ne doživiš. Ko je ženska noseča, je to res blaženo stanje. Jaz sem bila zelo sproščena, vse je bilo tako "fajn", vsi so se mi zdeli prijazni, tudi tisti, ki so mi rekli kaj grdega, tega si nisem jemala k srcu. Delala pa sem res skoraj do konca. Ko je imela Alina tri mesece, sem se vrnila v službo.

Kepica88: Joj, jaz ne bi mogla svojega Jaka dati v varstvo s tremi meseci.

Metka_A: Tudi jaz ne bi mogla. Sem zagovornica, da sta mamica in otrok čim dlje skupaj. Glede na to, da imam takšno službo, v kateri sem si lahko privoščila, da je bila Alina zraven mene ves čas, sem to storila. Zdaj ko pogledam nazaj, si čestitam, ker je bilo zelo naporno, ker sva se dojili, previjali, igrali in zraven sem jaz ves čas delala. Ampak sva super »jadrali«. Zelo zgodaj je začela tudi govoriti, zelo hitro je bila vešča v barvah, tudi zato, ker sem svoje delo komentirala, kot da me razume. No, zdaj vidim, da me je. Zelo hitro je začela razlikovati barve in podobno.

Kepica88: Kaj pa zdaj? Je v vrtcu ali varstvu?

Metka_A: Z Alino sva bili skupaj dve leti in pol. Zdaj pa je v varstvu pri gospe Luciji, ki ima manjšo skupino otrok. Gospa Lucija zelo lepo skrbi za malčke. Čutiti je veliko ljubezni, topline, gospa odlično kuha. Obe z Alino sva zelo zadovoljni. Septembra pa je na vrsti vrtec.

Bacica: Kot stilistka imaš službo, ki se lahko raztegne čez cel dan. Kako ti znese?

Metka_A: Ko imaš otroka, postaneš mnogo bolj organiziran. Zvečer sem si vse pripravila, napisala na list, kaj moram narediti, vse pokupčkala - to je v mestu, to je v BTC-ju. Konec zapravljanja časa, nobenih odvečnih debat, kav, tako da sem naredila vse v čim krajšem možnem času, že dopoldne, če se je dalo. Če pa je bilo slučajno kakšno pomembno snemanje popoldne ali zvečer, pa je Alino čuval Tomaž. Vse se prilagaja otroku – celo življenje, ne samo služba ter prosti čas. Vse se vrti okoli Aline, njej se prilagajamo.

1234a: Kako pa je potekalo dojenje? Slišala sem, da si zagovornica dolgega dojenja, je to res?

Metka_A: Zdi se mi, da sem bila prvih 6 mesecev ves čas samo v modrcu. Ni bilo nobenega ustaljenega ritma, npr. dojenje na dve uri. Vse je bilo odvisno od Aline. Tudi sama se nisem držala reda, ki ga učijo. Jedla je, kadar je bila lačna. Res je, sem zagovornica dolgega dojenja in midve sva se dojili točno 2 leti in 11 mesecev. Potem sva se zelo lepo pogovorili kot dve »odrasli« punci, da pri mamicah jedo dojenčki, da bo kmalu imela tri leta ter da je že velika punca. In kot da bi odrezal, sva se nehali dojiti. Tudi moj Tomaž je bil šokiran, saj je mislil, da sploh ne bo nehala. Alina tudi drugače ni imela nobenih dud ali stekleničk.

Tina116: Kaj pa druga hrana? Moja Anja je zelo izbirčna in najti tisto pravo hrano je prav naporno.

Metka_A: Vse sem skuhala sama, da je bilo naravno ter pasirano. Sploh ne poznam frutekov in podobnega. Tega pač nismo uporabljali, ker je v njih veliko dodanega sladkorja, pa nisem mama, ki ji ne bi dala čokolade, sploh ne. Alina si pridno umiva zobe in ni nobenega problema. Zdi se mi nesmiselno, da ji dajemo predelano sladko hrano oziroma v tem primeru raje jaz spečem kaj sladkega. Res pa je, da ni prav hud jedec.

Bacica: Mene moj Miha pogosto preseneti. Rad ima zelenjavo, kar za malčke ni običajno. Ima Alina kakšne posebne jedi, ki jih ima rada?

Metka_A: Zdi se mi, da je gurmanka. Včasih s Tomažem kar gledava, kako jérecimo škampke, pa ribe, solato ali rdečo peso. Zna nas presenetiti. Rada ima tudi sladko kot vsak otrok. Rada ima juhice, mineštre, ... Včasih me kar sama prosi za kakšno mineštro iz korenčka ali njej ljube palačinke. Večja ko je, več jé. Očitno več rabi oziroma več »pokuri«. Ker ni zelo ješča, ji ugodim, kadar ima kakšne želje, tako da dobi tisto, kar si želi.

Rdečka: Pozdravljena, Metka. Mene pa zanima, kako se s hčerkico ujameta pri oblekicah. Kako jo oblačiš? Ker si stilistka, spredstavljam, da je Alina zelo lepo oblečena.

Metka_A: No ja, na oblačila gledam predvsem iz praktičnega vidika. Da je Alini udobno in da se lahko giblje. Ne ločim oblačil na tiste za na igrišče in druge za ven ali lepše priložnosti. Vse je za vse in iz takih materialov, da lahko operem, zato je ne omejujem s tem, da bi morala samo pri miru stati, ker ima lepo oblekico. Že res, da izbiram oblačila, ki so mi všeč, rada naredim komplete. Alina ima precej oblekic, ampak ne pretiravam, da bi omara počila od oblek. Stvari, ki jih ima, so lepe, z občutkom izbrane, ampak še vedno najprej gledam, da je praktično zanjo, da so stvari pralne, da lahko sama odpne in zapne, šele potem da je lepo.

Marjana3: Pa ji vedno ti izbiraš obleke?

Metka_A: Alina ima tri leta. Ne vem, ali je to podedovano ali pa je le obdobje. Zdaj je v fazi, ko zjutraj odpre omaro in si sama izbere, kaj bo oblekla. In tu ne dopušča kakšne debate. Sama si izbere žabice, obleče krilce – no, v obdobju oblekic in krilc smo. Sicer raje vidim, da je v hlačah, ker se mi zdijo bolj praktične in nenazadnje tudi bolj tople v tem vremenu, ampak mojega nasveta ne upošteva. Zato narediva kompromis - v varstvo gre v krilcu, ko pa se gredo ven igrat in tekat, obleče hlače.

1234a: Kako pa je v varstvu? Jaz sem še na porodniški, ki se sicer končuje, ampak prav strah me je, ko bo Petra začela z varstvom.

Metka_A: To je povsem razumljivo. Zdaj, ko sem to dala čez, ta strah popolnoma razumem. Gospo, pri kateri je Alina v varstvu, so mi priporočili. Najprej sva se slišali po telefonu, potem pa smo jo šli vsi skupaj pogledat. Mislim, da je zelo pomembno, da je prvi stik dober in da je zelo pomembno, da se varuška razume z mamico. Jaz sem takoj začutila, da sva na isti valovni dolžini. Meni je pomembno, da otrok pri tej starosti čuti toplino in ljubezen, da jih gospa lepo vzgaja, da se imajo otroci radi, npr. da je treba biti toleranten, da rišejo in pišejo, da so veliko na zraku. Ko sva se z Alino prišli uvajat, naj bi tam ostala samo kakšno uro ali dve, a je že prvi dan ostala do dveh. Eni otroci rabijo več časa, drugi manj. Obe z Lucijo sva bili zelo šokirani. Lucija me je pogosto klicala in mi poročala, kaj počne Alina in jaz sem jo slišala v ozadju, da je vesela. Problem je bil samo, ko so šli otroci spat, Alina pa ni hotela, ampak je varuška ni silila. Alina tako prvi mesec sploh ni spala v varstvu. Spomnim pa se dneva, ko me je Lucija poklicala: »Danes pa Alina spi.« Očitno je padla v ta ritem in si je spanja sama zaželela. In bilo je super, ker je nikoli nismo v nič silili in gre zelo rada tja.

Maajaa: Kako pa je s spanjem doma? Kje spi?

Metka_A: Jaz sem bila dosledna pri odločitvi, da je kot dojenček vedno zaspala v mojem naročju. Podojila sem jo in ko je zaspala, sem jo dala v njeno posteljico. Nikoli je nisem pustila jokati! Tudi zdaj je ne, pa mi lahko ostali stokrat rečejo, da jo bom razvadila, ampak mislim, da če dojenček zajoka, nekaj rabi. Jaz je ne bom vzgajala na ta način, da obstajajo ure za spanje in podobno in da če joka danes, tega jutri ne bo, ker bo ugotovila, da ne bom prišla. Potem najde otrok drugo tolažbo, npr. prstke, ki jih cuza, ali kaj drugega. Jaz mislim, da je narava poskrbela, da otrok zajoka, ko nekaj rabi, je lačen, ga je treba previti ali pa pogreša samo malo topline oz. ljubkovanja. Alina je vedno spala v svoji posteljici in ko se je zbudila, je zajokala. No, v bistu ji ni bilo treba niti zares zajokati. Samo "A" je naredila, pa sem bila že pri njej. Dvignila sem jo, jo podojila in previla in potem mi je spet zaspala v naročju. Šele potem sem jo dala v posteljico.

Maajaa: Super. Jaz pa se borim, ker je najina postelja bolj prijetna od njegove ...

Metka_A: No, ... po dveh letih se je zgodba malo spremenila tudi pri nas. Kar naenkrat je nastal problem, da ko sem jo položila v posteljico, se je zbudila in ni mogla zaspati nazaj. Enkrat je trajalo kar 4 ure. Bila sem že tako izčrpana, da je Tomaž rekel, da naj jo prinesem v najino posteljo. Prinesla sem jo in od takrat spi pri nama. In se tudi pogovarjava o tem in ve, da bi morala spati v svoji posteljici. Tudi če dobimo obiske, jim Alina pokaže svojo sobico in če jo vprašajo, kje spi, suvereno pokaže na svojo posteljico in navihano doda: »Tukaj spim,« čeprav spi pri nama.

1234a: Koliko stari starši pomagajo pri vzgoji Aline?

Metka_A: Ne preveč. Mislim, da vidijo, da kar dobro shajava sama s Tomažem. Rodila sem v Postojni, ker sem Postojnčanka in se mi je zdelo, da bi bilo prav, da rodim v Postojni. Tam imam tudi zdravnico in vse poznam. Ko sem rodila, je bilo za mojo mamo samoumevno, da bom šla za 14 dni k njej, da mi bo pomagala, me pocrkljala. Ampak jaz sem rekla: »Mami, to pa ne. Mi gremo iz porodnišnice domov, v Trzin. Saj imam Tomaža, bova že zmogla, pomembno je, da smo skupaj. Ni prav, da grem zdaj k tebi, vem, da mi boš stregla z vseh strani, potem bom pa prišla domov, v realnost in bo zmeda.« In smo šli domov, vse sva sama prala, kuhala, likala, ... Vse je šlo brez problema. In tako so videli, da vse zmoreva sama in da nam gre prav dobro od rok. Vsak nasvet je dobrodošel, ampak imam srečo tako s taščo kot tudi z mamo, da sta mi zaupali in videli, da sem zadosti zrela za mamo in se nista preveč vtikali.

Kepica88: Metka, kako pogosto pa stari starši čuvajo Alino? Moj Jaka ni najbolj navdušen nad babico, ampak tudi midva z možem rabiva čas zase.

Metka_A: Babic ne prakticirava. Izključno iz tega razloga, ker to puščam za čas, ko si bo Alina sama zaželela, da bi spala pri babici. Ni mi v interesu, da bi jo dala v varstvo, čeprav so to stari starši (moja mama ali Tomaževa mama), samo zato, da bova šla v kino, na kakšno prireditev ali pa da bom dala noge v zrak in počivala. Gorje! Tega pri meni ne boste videli. Želim, da sama izrazi svojo voljo, takrat bo to upoštevano in takrat jo bomo dali k babici z največjim veseljem in zaradi mene je lahko tudi en teden tam na počitnicah, ampak to bo njena volja in njena želja, ne moja. Zdaj je že malo večja in jaz si že privoščim občasno kakšno savno. Takrat je čuva Tomaž. Midva s Tomažem imava skupne večerje šele, ko Alina zaspi. Mogoče nareževa malo sira, pa hruške, kakšen lešnik zraven, ... Pa se uleževa vsak na svoj kavč in kakšno rečeva. Že to nama je veliko. Otrok tako hitro odrašča, zato se mi zdi nesmiselno razmišljati o tem, da bi šla sama v kino, njo pa puščala samo. Mi smo družina. Tudi dopuste prilagajamo Alini in gledamo, da njej ustreza. Zakaj bi hodili na neka potovanja, če pa je še ne zanimajo piramide in slike. Ona zaenkrat rabi kanglico, lopatko in naju dva.

Marjana3: Koliko ti partner pomaga pri vzgoji? Midva z mojim se včasih spreva glede tega, kaj bi bilo bolje.

Metka_A: Oba sodelujeva, sva zelo sinhrona. Imava iste vzgojne poglede. Najbolj pomembno je, da je veliko ljubezni, topline, dotikov, objemov, poljubčkov. Očitno sva to oba prinesla iz lastnih družin. Starši so nama v otroštvu dajali zelo veliko topline, prijaznosti in to se potem odraža tudi na Tomažu, meni in seveda na Alini. Tudi nimava nekih grobih vzgojnih ukrepov, vse dopoveva na lep način. Tudi če naredi kaj narobe, ji to lepo razloživa, jo stisneva k sebi in ji potem poveva. In tudi če kdaj kaj razbije in ti je hudo za tistim, pa bi najraje kar grrr..., a vidiš, da se je že otrok ustrašil in da ve, da je nekaj narobe. Raje jo stisnem k sebi ter se o tem pogovorimo potem, ko se umiri. Tako so tudi mene vzgajali, nikoli se ne spomnim, da bi me tepli, kričali in podobno. Zdi se mi, da je to boljša taktika in Alina je zelo močan karakter in mislim, da če bi ji kaj grobo dopovedovali, bi pri njej dosegli le nasprotno reakcijo od želene. Lepa beseda bolje zaleže. Alina ima rada, da se «nekaj dogaja«, ker ima bujno domišljijo. Včasih uspe kakšna zvijača. »Pojdi, greva obrisat nos, mogoče imava v nosku kakšne mucke čiribucke.«

Marjana3: Že, že, ampak včasih je treba potegniti tudi kakšno bolj ostro črto. Moj nečak ni poznal pravil in zato se je tudi nekajkrat opekel in porezal. Neke meje morajo biti in tudi povišan ton ne škodi.

Metka_A: Pri nas je to odvisno od situacije, večinoma pa tako moja kot Tomaževa beseda zaležeta. Pravil se uči preko igre. Na primer prehod za pešce - ve, da se mora držati mene, pogledati levo in desno. To je urjenje, dril in ji je že kar samoumevno. Imava tudi knjigo »Au, boli«. Notri so vse stvari, ki jih otroci naj ne bi počeli – vtičnica, štedilnik, ... In to knjigo ima strašno rada. Če že kaj naredi, steče po knjigo in skupaj pogledava, kaj bi se ji lahko zgodilo. Kar neverjetno je, koliko se otroci naučijo skozi igro.

Tina116: Kako je pa z izsiljevanjem in doseganjem svoje volje? Ali kaj trmari?

Metka_A: Zna biti tudi trmasta. Ko ima kakšno prepoved in ji ni prav, potem je ogenj v strehi. Zna tudi s solzami izsiljevati, ampak hitro ugotovi, da to ne pomaga. Tudi poveva ji: »Vidim, da si žalostna. Vem, da si jezna, ker ni po tvoje, ampak zaradi tega in tega tako pač mora biti.« In nato ne debatirava več pretirano, ker niti ne posluša. V svoji glavi to premelje in kasneje pride in vpraša: »Mami, jaz sem jokala. Zakaj sem jokala?« in potem predebatirava, ker me ona vpraša. Če jo začnemo prej tolažit, še bolj tuli in ni nobenega učinka.

Bacica: Metka, ali je res, da nisi uporabljala modernih plenic, ampak si prekuhavala bombažne, ki smo jih imeli še mi kot otroci? To se mi zdi malo neverjetno.

Metka_A: Res je, uporabljala sem bombažne plenice, ki se perejo in likajo. Še jih prodajajo, s težavo pa sem dobila trikotne povoje za čez. Kasneje smo prešli na racmanke, ki so prav tako bombažne, ampak so narejene bolj kot hlačke. Nisem uporabljala plastičnih plenic, ker se mi ne zdi naravno, da je otrok ves čas zavit v plastiko in še kup nevšečnosti lahko povzročijo. Dodatni razlog pa je bil okoljevarstvene narave, ker pri nas doma uporabljamo tudi samo naravne pralne praške in nobenih agresivnih čistil.

Rdečka: Kaj pa antibakterijski robčki in čistila? Meni se zdijo prav dobra stvar. Otrok ne pobere vsega.

Metka_A: Alina gradi svoj imunski sistem sama. Jaz ne letam za njo s čistilnimi robčki. Nekaj bakterij mora dati vase in si tako okrepiti imunski sistem. Tako kot smo si ga mi, ko smo bili majhni. Dekleta, zdaj pa se moram posloviti, ker me kliče delo. Hvala za klepet in lepo se imejte.

Maajaa: Metka, hvala tudi tebi. Potolažila si me glede dojenja, ker moj mali ima več kot leto in mnogi okoli mene mislijo, da pretiravam z dojenjem, pa kaže, da nekatere še dlje dojite. Tudi mene čaka delo. Mamice, se beremo naslednjič!


Članek objavljen v Ringarajine iskrice, April 2008

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Ustvarite si velikonočno čarobnost kar doma
Pripravili smo nekaj idej, ki bodo zagotovo prinesle veliko veselja in čarobnosti v vaš praznični dom. Skupaj bomo spekl...
22
Zabavne velikonočne igrice
Velika noč je tudi zaradi simpatičnih velikonočnih opravil in iger, eden najbolj razburljivih praznikov za otroke. Zelo ...
8
10 zanimivih idej za velikonočne aktivnost...
Za vas smo pripravili 10. idej za praznične aktivnosti, ki jih lahko organizirate z otroki za veliko noč. Otroci bodo ta...
7
S temi dejavnostmi si otroci bogatijo bese...
Med čakanjem na najljubše kosilo lahko najmlajši otroci spoznavajo črke, starejši otroci in starši pa črke sestavljajo v...
6



BLOG: Vsaj za dan žena bi mi lahko kupil š...
Vse to, po čemer ženske tako zelo hlepimo od svojih moških, si lahko in moramo dati tudi same. Tudi in še posebej na dan...
BLOG: Nakupovanje ni "čas za mamo"
Tuširanje ne bi smel biti odmor, nakupovanje in pregled pri zdravniku prav tako ne. To so osnovne potrebe, ampak izgleda...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?