|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Intervju z Živo Rogelj

Tina Smole, 24.1.2010
Živa Rogelj je ponosna mamica Tare. Poznate pa jo kot novinarko iz kulturne redakcije RTV Slovenija. Najbolj pa uživa v prebiranju pravljic in poslušanju igranih pravljic s svojo hčerko.

image
/51


Maja145:
Ojla, punce! Imam vprašanje. Poznate Živo Rogelj, novinarko na nacionalki, ki pokriva kulturo? Prej je bila urednica kulturnih oddaj Magnet in Ars 360˙, zdaj pa pokriva kulturo pri Dnevniku in Odmevih. Simpatična svetlolaska. Sploh nisem vedela, da je mama. Zadnjič sem jo namreč srečala v Tivoliju z majhno punčko.

Ursula:

Ja, poznam! Njena Tara (stara je približno 2,5 let) hodi v vrtec z mojim Viktorjem. Včasih se srečamo, ko pripeljemo otroke v vrtec. Meni se zmeraj mudi, ker je vse ta zadnjo sekundo, pa sto stvari gre narobe, Živa in Matjaž (njen partner) pa pripeljeta Taro tako mirno, kot da nimata nobenih skrbi. Luštna družina so. Res ne vem, kako jim znese.

Maja145:

Ja, različni ritmi. Presenečena sem zato, ker imam občutek, da sem jo ves čas videvala na TV, postavo ima za 5, pa zrihtana je. Jaz imam težave z usklajevanjem – otroci, služba, družina, prijatelji, ... Ves čas imam občutek, da mi nič ne znese.

Saassa:
Te popolnoma razumem J. Jaz imam 3-letnega malčka. V službi mislim na to, kako je v vrtcu, doma pa o tem, kaj bi bilo treba storiti še v službi, kateri projekti zamujajo, ... Težko se je znajti v vsem tem. L.

Živa_R:

Pozdravljene! Me preseneča, da sem jaz tema pogovora.

Maja145:
O! Presenečenje je tudi tu! Ob delu na televiziji in družini imaš še čas za forume. Kako ti znese? A niste novinarji stalno pod pritiskom in delate pozno v noč?

Živa_R:
Predana sem tako službi kot družini, vseeno pa moram reči, da sem bolj predana svoji družini – če že postavljam na tehtnico. Služba ... Ja, zdaj znam reči tudi »ne«, danes zvečer ne morem. To lahko rečem tudi zato, ker sem toliko let delala po cele dneve, samostojno sem postavila dve televizijski oddaji in sem si naredila že nek ugled. Pred svojim pragom imam pometeno. Vem, da vsi vedo, da rada delam in da delam dobro in da če danes zvečer nečesa ne morem narediti, bom pa jutri. V bistvu mora človek počistiti pri sebi.

Ninocka5:

Čav! Oh, novinarka ... Moja prijateljica iz srednje je prav tako novinarka in dela v redakciji, kjer so vsi večinoma v poznih 20-ih ali zgodnjih 30-ih. Pred nekaj leti je postala mama in večkrat se mi potoži, da kolegi nimajo razumevanja za starševske težave, ker sami še niso starši. Živa, kako je pri vas?

Živa_R:
V službi me zanimajo samo profesionalni odnosi in se niti ne sprašujem, kako me drugi gledajo. Ko sem bila noseča, sem imela v službi dovolj miru. Zdaj sem  mama in lahko se zgodi, da zjutraj kličem sodelavce v službo in jim povem, da me ta dan ne bo, ker je hčerka celo noč bruhala. To je preprosto to. Konec. To pomeni, da mora to nalogo prevzeti nekdo drug. Ni problem, v prejšnjih letih, ko še nisem bila mama, če je prišlo nekaj nepričakovanega, je pač bilo nekaj nepričakovanega. Narediš. Tu gre za iznajdljivost, ne samo pri meni, ampak tudi pri drugih. Ni pritiskov in očitkov, pri nas med sodelavci je tudi malo drugače, kar se let tiče.

Novamama11:

Drage mamice! Kmalu se vam bom tudi jaz pridružila, prej pa še rabim vaš nasvet. Pred dvema tednoma sem izvedela, da sem noseča in prava panika me je zgrabila, ko sem videla, koliko literature je na to temo. Eni pravijo, delaj tako, drugi delaj tako. Kako naj se znajdem v tej poplavi?

Živa_R:

Kot bodoča mama sem res ogromno prebrala in hitro spoznala, katere so tiste knjige in ideje, ki mojemu načinu življenja in mojemu dojemanju sveta ustrezajo, tiste sem si bolj natančno pogledala, ostale pa prebrala bolj na hitro, samo v vednost. Prebirati, kako se razvijajo otroci, kako razmišljajo, kako starši razmišljajo, to mi je zelo zanimivo.

Ursula:
Živa, kaj pa tvoja in Matjaževa mama? Koliko sta pomagali z nasveti? Meni je moja solila pamet od prvega trenutka dalje in še danes se prebirava glede tega, kako vzgajati.

Živa_R:
Moja mami ... Seveda sem tudi od nje dobila kakšen napotek in ga sprejela. Jo upoštevam, vendar ji tudi povem, kadar mislim, da nima prav. Druga babica pa je pediatrinja, pa ji kdaj povem: »Veš, nana, ne dve žlički, eno ji bomo dali.« Potem pa se obe zamisliva in si rečeva, kdo je zdaj tu strokovnjak. Ampak jaz mislim, da mama najbolje ve! J Otroka prilagodimo svojemu načinu življenja in to ni način življenja moje mame ali moje »tašče«, ampak način življenja mene in mojega partnerja. Jaz otroka vzgajam v najini celici.

Novamama11:
Vsi mi pravijo, da so najbolj pomembna prva tri leta.

Živa_R:
Prva tri leta so ključna, se strinjam. Do otrokovega tretjega leta starosti se mi zdi zelo pomembno vlagati v otroka, zato ker se mi zdi, da narediš eno zakladnico oziroma paleto čustev, paleto izkušenj, ki ji bo pomagala, da bo lahko suverena v svojem življenju, da bo lahko odločna, da bo samostojna, da bo znala dajati ljubezen. To se mi zdi najpomembnejše. Sama pri sebi sem si rekla, da bom do njenega tretjega leta veliko vlagala vanjo.

Ursula:

Joj, malo skačem s teme, ampak ko vaju z Matjažem vidim pred vrtcem, se mi zdi, da sta si zelo različna. Ti se mi zdiš dosti bolj zgovorna. J Taka živahna.

Živa_R:
Ja, res je. Jaz sem zelo odprta, zelo živahna, imam veliko energije, glasna sem, ... Medtem ko je moj dragi bolj zadržan, zadeve opazuje bolj od strani. On oceni človeka, boljše ga posluša – upam, da sem se kaj tudi jaz naučila od njega. Fino je, ker hčerka dobiva dva različna svetova, skupno nam je pa to, da se imamo zelo radi. Neverjetno mi je to, da moja hčerka že sedaj daje toliko ljubezni od sebe.

Saassa:

Kaj misliš, kdo je tisti, ki vzgaja otroka? Jaz se pogosto zapletem v vroče debate z dragim o tem, kdo je tisti, ki je glaven. On ima prekratke živce včasih, kdaj drugič pa je zelo flegma.

Živa_R:
Glede vzgoje pa moram reči – mama je tista, ki vzgaja otroke. Se mi zdi, da je ona tista, ki postavi merila. Res, da je ženska z otrokom eno leto ves čas, ko je na porodniški. Vzgoja se začne takoj. Zdi se mi, da je ženska tista, ki postavlja vzgojo. No, je pa res, da ugotavljam, da nisem več tista z največ avtoritete v družini. J Hčerka posluša očeta bolj kot mene. Če se on razjezi, je to hujše, kot če se jaz.

Novamama1:
Ja, moja prijateljica ima tri malčke in ko ata reče »MIR!« je mir v trenutku, če pa to naredi prijateljica, pa tudi če se zadere, traja kar nekaj časa, da malčki dojamejo, da misli resno. To je dokaz, da otrok rabi oba – mamo in ata.

Živa_R:
Mama in oče dajeta ljubezen. To sta dve različni ljubezni. Ena je moški, druga pa ženski princip ljubezni. Kar se tiče meja in strogosti pa - enkrat sem jaz bolj stroga, drugič je partner bolj strog.

Ninocka5:
Kaj pa mislite o tem, da kot starši ponavljamo vzorce, ki smo jih prinesli od doma? Mene je tega kar malo strah!

Maja145:
Ja, res je! Tudi jaz se zgrozim, ko vidim, da se spreminjam v svojo mamo in delam ravno tisto, kar mi je šlo pri njej najbolj na živce! Živa, kako je pri vas?

Živa_R:
Mislim, da pri vzgoji nevede ali podzavestno ponavljaš nekatere vzorce, ki si jih prejel od svojih staršev. Midva drug drugega opozarjava. Ne samo v starševskem odnosu, temveč tudi v partnerskem. »Živa, malo se umiri. Poslušaj človeka ...« Tudi moja mami veliko govori. Že v partnerskem odnosu se popravljava in tudi glede vzgoje soglašava.

Lucka:
Pozdravljene! Spremljam tole debato. Živa_R, omenila si partnerski odnos. Pri nama z možem opažam, da imava hude krize, odkar se je Gaja rodila (6 mesecev). Ne samo glede skrbi za Gajo, tudi midva se loviva. Postala sva starša, vse manj in manj sva pa partnerja v polnem pomenu. Vse je prilagojeno Gaji. Trga se mi ...

Živa_R:
V prvih mesecih, ko se je Tara rodila, me je preveval močan občutek povezanosti s partnerjem. Prej nikoli nisem začutila takšne povezanosti. Ko si sredi napornih mesecev, ko padeš v ritem dojenja na tri ure in ko se privajaš otroku, takrat pač ne delaš toliko na partnerskem odnosu. Vsemu se prilagodiš. Naučiš se, da moraš obvarovati ta odnos. Najprej sva se oba popolnoma predajala Tari. Kasneje je najprej moj partner šel za vikend s prijateljem v tujino, potem sem šla jaz v tujino, tako da sva si tudi drug drugemu dajala prostor. Da si tudi sam in da se osebnostno malo razbremeniš. Zdaj, ko pa Tari že lahko razloživa, da greva na potovanje in ji lahko razložim, da bo trikrat prespala pri babici, lahko tudi midva kam skupaj odideva. Najprej na Dunaj, pa sva samo enkrat prespala, drugič za dlje, zdaj sva bila za nekaj dni v Parizu. Moraš delati tudi na tem odnosu. Mislim, da je to zelo pomembno.  

Lucka:

To je zelo naporno! Jaz sem včasih čisto izčrpana.

Pikica:
Se boš že navadila. Živa, mene pa zanima, kako si uredila z varuško. Si na TV in verjetno poznaš več ljudi. Jaz imam zdaj eno, ampak nisem najbolj zadovoljna.

Živa_R:
To je velika skrb vseh staršev. Jaz sem imela srečo, da je moja prijateljica poznala to varuško in je resnično zlata vredna. Če je ne bi imela, bi se pa vsekakor obrnila na servise za varovanje. Bi pa vsekakor naredila temeljit razgovor ter poskusno obdobje. In če nisi zadovoljen, je treba takoj zamenjati. Otrok je najpomembnejši, to je tvoj največji zaklad. Zdi se mi, da je treba varuški izkazati neko zaupanje, ker se potem bolj izkaže. Ko sem videla, da je bil moj otrok drugič, tretjič, četrtič zadovoljen, smejoč in umirjen, sem bila tudi sama popolnoma mirna. J Tara ima to varuško že od četrtega meseca.

Ursula:
Če se ne motim, pride po Taro včasih v vrtec tudi babica. Pri nas sta babici preveč aktivni in imamo le vikende za družinska kosila.

Živa_R:

Ja, enkrat na teden pride babica, enkrat varuška. Jaz skušam priti v službo čim prej, da lahko prispevek končam pred zaprtjem vrtca – vsaj tri dni v tednu in takrat se uskladiva s partnerjem. Včasih moram tudi jaz v službi delati nepredvidljive zadeve, takrat pride on prej iz službe, čeprav je on tisti, ki služi denar v družini. Glede babic in skupnih kosil pa sem zelo vesela, ker je naša družina tako dobra. Enkrat na teden je Tara pri eni babici, potem pri drugi. Vsi rastemo skupaj s Taro.

Novamama11:
Kdaj si pa vi trije vzamete čas zase? Za igranje ali kaj podobnega. Danes, ko so delavniki vse daljši, vse več obveznosti, ... Meni se že zdaj zdi, da so še vikendi prekratki, kaj pa bo po porodu, se mi ne sanja.

Živa_R:
Naša so jutra. Zelo smo veseli, da imamo radi tisti svoj čas, ki pa ni strogo določen. Zjutraj imamo skupen zajtrk, potem pa gremo v miru v službo in v vrtec. Oba hodiva peš v službo in tudi v vrtec gremo peš, ker je blizu. To pomeni, da jutra ne začnemo hektično. Nobene nervoze ni na poti, tako da se nam dnevi začnejo zelo mirno in lepo. Čeprav na budilki nimamo nastavljenega alarma, pridem do pol devetih v službo. J Ko pride moj dragi iz službe, on skuha kosilo, saj jaz nisem ravno ... Všeč mi je, da on skuha in da skupaj jemo. Včasih se dobimo tudi v mestu. Nimamo prav določenega ritma, kot ga imajo nekateri. Radi pa smo skupaj.

Ursula:
Tole vam pa zavidam. Nam ne znese. Pa če se zbudimo pol ure prej kot običajno, vedno «kaj vskoči«. Očitno nam manjka discipline, ali pa kaj drugega ... Ko prebiram tole, si mislim, da vam gre vse kot po maslu. Model srečne družine ste. Vzbuja malo zavisti. J Ali morda idealiziraš?

Živa_R:
Ja, kaj pa vem. Morda se res tako sliši, ampak ni vedno vse fantastično oz. normalno. So dnevi, ko pokličem svojo prijateljico in ji rečem: »Ej, veš kaj je naredil? Ti moški ...«, ali pa »Kaj je temu otroku, saj mi bo vse živce požrl, ...« Vsak drugi ali tretji dan se pokritiziramo. Seveda, to se stalno dogaja, ves čas so neke bitke. Splošno gledano pa smo srečni. Za srečo se je treba ZELO TRUDITI, treba se je truditi, da osebnostno rasteš, da imaš dobre odnose s partnerjem, da imaš dobre odnose s starši, s prijatelji. Sreča ni naključje, zanjo moraš delati!

NikaPIKA:
Živa, se strinjam, najpomembnejši so trdi temelji – dobri medsebojni odnosi. Jaz se s svojo «slabšo« polovico ves čas prepiram glede načina vzgoje. Imava eno leto starega sina in bi ga rad spremenil v malega mačota. Kako gre pri vas?

Živa_R:     
Nimamo tega problema. Tara še ni v punčkasti fazi. Od igrač imamo (tu mislim kar na vse tri – hahaha) najraje lego kocke, ker jih lahko vsi sestavljamo. Včasih se malo tepemo za kocke, kdo bo sestavljal in podobno. Kocke so univerzalne. Tara ima dve barbiki, samo za njih še ne kaže pretiranega zanimanja. V vrtcu ne vzgajajo več na punčkast in fantovski način, ampak vsi delajo vse in tudi doma ne prakticiramo tega. Ampak vem, da bo prišel čas, ko bomo kupili tudi voziček in punčko. Imamo tudi avtomobilčke in letala, vendar je tega manj. Vsake toliko časa naredim čistko med igračami in tiste, ki jih Tara ne uporablja, nesem na pediatrično kliniko. Tisti otroci se razveselijo vsake igrače.

Ursula:
Ko smo že pri tej temi fantki – punčke. Kako to, da je Tara tolikokrat oblečena v modro? Sama sem bolj mahnjena na vse te oblekice za punčke in prav uživam v oblačenju hčerke, ne morem si pomagati.

Živa_R:
Mi smo dobili veliko oblekic od enega fanta, tako da ima moja hčer mogoče preveč modrih zadev. Sicer ne dajem veliko na te oblekice, ko pa vidim kaj luštnega, npr. v roza barvi, pogosto kupim.

Pikica:
Jaz sem pa že med nosečnostjo nakupila še in še oblekic v «ženskih« barvah. Pravi užitek, mala pa žal vse to prehitro preraste. Kot mlado mamico pa me je vedno strah vseh vročin, viroz in vsega kar razsaja okoli. Baje, da se pri drugem otroku ta panika malo poleže.

Živa_R:
Jaz verjamem, da se s prvim otrokom šele učiš. Hitro ugotoviš, da ni vsaka praska za na urgenco in da ni vsaka vročina kritična. Tako kot se v službi naučiš rutine oz. postaneš strokovnjak, enako postaneš doktor mama. Nisi več samo mamica pripravnica, ampak postaneš mama. Pri drugem otroku se bolj skoncentriraš na vzgojo. Sama se nisem bala starševstva, nisem bila bojazljiva ali panična mamica. Tako da se tudi to pozna na otroku. Otroci so izjemno senzorična in senzibilna bitja in če je tebe strah, je tudi otroka strah in je nemiren. Pri naslednjih otrocih so mame že bolj mirne in tudi otroci so bolj mirni in z njimi je potem lažje delati in živeti. Vsaj tako si jaz predstavljam, ko pravijo ljudje, da za drugega otroka sploh ne veš, da ga imaš. Mislim, da je lahko tudi drugače. Upam, da bom to mirnost, ki je pogojena z vsem – odnosi s starši, s prijatelji, s partnerjem – vse to vpliva na mirnost in starševsko suverenost. Upam, da bom tudi pri drugi nosečnosti imela dobre pogoje v službi, miren pristan doma in da bom srečno postala drugič mama.

Maja145:
Se strinjam. Pri prvem se vsi učimo. Ko imamo «določeno kilometrino« je lažje. To je povsem logično. Danes smo bombardirani z raziskavami o razvoju otroka, o hrani, ki je en dan priporočljiva, drugič ugotovijo, da ima preveč E-jev, da sploh ne govorim o hitri menjavi življenjskega stila, pa ostalih strahovih, ki jih črpamo iz okolice. Jaz pravim, če smo mi gor zrasli, bodo tudi naši malčki. Punce, pozdrav, obveznosti kličejo. Živa, hvala za sodelovanje v tej debati.

Živa_R:
Drage mame, tudi jaz se poslavljam. Bilo mi je v veselje. Kosilo je na mizi ...

Z Živo Rogelj se je pogovarjala Tina Smole. Imena forumskih oseb, z izjemo Žive Rogelj, so izmišljena.

Živa  si je z veseljem vzela čas za klepet z nami in nam zaupala marsikatero zanimivost iz njihovega družinskega življenja. Hvala!


Uredništvo Ringarajinih iskric


Članek objavljen v Ringarajine iskrice, Marec 2008

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Ustvarite si velikonočno čarobnost kar doma
Pripravili smo nekaj idej, ki bodo zagotovo prinesle veliko veselja in čarobnosti v vaš praznični dom. Skupaj bomo spekl...
110
10 zanimivih idej za velikonočne aktivnost...
Za vas smo pripravili 10. idej za praznične aktivnosti, ki jih lahko organizirate z otroki za veliko noč. Otroci bodo ta...
26
Pisanka za Karolino
Kot vsi drugi otroci tudi deklica Karolina v teh dneh že veselo pričakuje darilo velikonočnega zajčka. Največje in najle...
22
Velikonočne ustvarjalne ideje
Pomlad se prebuja in izza grma že kuka – velikonočni zajček! Krasno, še ena priložnost za tematsko ustvarjanje! Idej je ...
16



BLOG: Vsaj za dan žena bi mi lahko kupil š...
Vse to, po čemer ženske tako zelo hlepimo od svojih moških, si lahko in moramo dati tudi same. Tudi in še posebej na dan...
To pravilo je moje fante rešilo pred ugrab...
Mama je odkrila, da je pravilo, ki ga je otrokom postavila nekaj let prej, verjetno rešilo njihova življenja.




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?