/11 /11

Otroci se že od malega navdušujejo nad vožnjo s kolesom. Najprej kot sopotniki v otroškem sedežu na kolesu svojih staršev, pri štirih ali petih letih starosti pa že kot samostojni mali kolesarji na triciklu oziroma kolesu s koleščki. V tem času so in morajo biti vedno pod budnim nadzorom staršev, saj tja do desetega leta starosti otroci še niso sposobni samostojne vožnje v prometu.

Prometna vzgoja v osnovni šoli

Prometna vzgoja je stalna naloga v programu življenja in dela osnovne šole. Prometne vsebine so smiselno vključene v različne vzgojno-izobraževalne predmete in tako otrok vse od prvega razreda (oziroma celo že od vrtca naprej) preko različnih predmetov postopno spoznava promet v šolskem okolju in se seznanja s prometnimi pravili. Skladno s telesnim in umskim razvojem razvija ter razširja znanja in spretnosti za samostojno in varno sodelovanje v prometu, najprej kot pešec in potnik, nato kot kolesar.

Kdo lahko otroka usposobi za vožnjo s kolesom?

Osnovne šole so po zakonu zadolžene tudi za usposabljanje vožnje s kolesom. Poskrbeti morajo za usposabljanje učencev za samostojno vožnjo kolesa, oceniti njihovo teoretično in praktično znanje (kolesarski izpit) ter nato otrokom, ki so uspešno opravili teoretični in praktični del tudi izdajo kolesarske izkaznice.

Program usposabljanja lahko izvajajo le učitelji, ki so uspešno opravili seminar za izvajalce programa usposabljanja v okviru stalnega strokovnega izpopolnjevanja Zavoda za šolstvo RS. Ti ob pomoči staršev in občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ter policije organizirajo pripravo učencev za samostojno vožnjo kolesa v prometu ter preverjanje znanja in sposobnosti za vožnjo.

Starši in odrasle osebe sicer lahko otroku pomagate pri izpopolnjevanju v vožnji in razumevanju prometnih pravil ter situacij, na podlagi vaših zagotovil, da vaš otrok vožnjo s kolesom obvlada, pa otrok ne more dobiti pravega kolesarskega izpita.

Kdaj lahko otrok pristopi k kolesarskem izpitu?

Nekje v desetem letu starosti naj bi otroci praviloma že znali predvidevati potek dogajanj, znanje povezovati s prakso ter ocenjevati pojave, kot so hitrost, oddaljenost, reakcijski čas, zavorna pot, osvetljenost, vidnost, tehnična urejenost in posledice ravnanja v prometu. Vse te lastnosti so namreč pomembne za samostojno, varno vključevanje otroka s kolesom v promet. Temu nekako sledijo tudi šole, ki običajno usposabljanje in opravljanje kolesarskega izpita načrtujejo v 4. oziroma 5. razredu. O tem, kdaj je otrok telesno in umsko sposoben za samostojno vožnjo kolesa, skupaj presodijo šola in starši oziroma skrbniki (ti tudi potrdijo soglasje s podpisom na kolesarski izkaznici), zato lahko otrok h kolesarskem izpitu pristopi tudi prej ali kasneje.

Od prvega razreda do konca osnovne šole

Program usposabljanja za vožnjo, program kolesarskega izpita in obrazec kolesarske izkaznice predpiše minister, pristojen za šolstvo, znanost in šport. Usposabljanje za vožnjo kolesa se dejansko prične že v prvem razredu in se odvija preko cele osnovne šole.

Od prvega do četrtega razreda sta tako teoretični kot praktični del usposabljanja vključena v različne obvezne predmete, kjer otrok pridobiva znanje o prometnih znakih, pravilih in ustreznem varnem ravnanju v prometu.

Praviloma v četrtem razredu devetletke se teoretično in praktično znanje utrjuje. Temu sledi preizkus znanja o poznavanju cestnoprometnih predpisov pomembnih za kolesarje. Gre za teoretični del kolesarskega izpita, ki ga otroci opravljajo preko računalniškega programa »S kolesom v šolo« ali na natisnjenih izpitnih polah.

V petem razredu (lahko tudi že proti koncu četrtega) učenci v manjših skupinicah vadijo praktično vožnjo na spretnostnem poligonu, kot na primer: vožnja čez robnik, vožnja skozi ožino, nakazovanje smeri, izogibanje oviram na cesti, zavijanje, zaviranje, pesek na cesti, držanje ravnotežja na kolesu itd. Še preden pa se otroci dejansko usedejo na kolo, se  pregleda kolesa, ki morajo biti tehnično brezhibna. Čeprav gre le za vajo na poligonu, morajo otroci pri vožnjo obvezno uporabljati kolesarske čelade. Nato svojo usposobljenosti za vožnjo s kolesom dokazujejo še na simuliranem prometnem poligonu na šolskem dvorišču. Tu začnejo otroci na varni površini preizkušati osnovna prometna pravila za vožnjo kolesa, kot so: pravilno vključevanje s kolesom v promet, zavijanje desno in levo, prepoznavanje in ustrezno ravnanje ob prometnih znakih, pravilo srečanja ter pravilo desnega, pravilo prednosti itd. Po uspešno opravljenem praktičnem preizkusu vožnje pridobijo izkaznice za vožnjo kolesa.

S tem pa njihovega usposabljanja še ni konec, saj se takoj vključijo še v program praktične vožnje v javnem prometu. Ta poteka vse do konca osnovne šole, ko sledi še en preizkus oziroma izpitna vožnja v dejanskem prometu. Učenje praktične vožnje v prometu poteka najprej ob prisotnosti učitelja, ki skupaj z učenci prevozi določeno pot, tako da ga otroci lahko opazujejo. V nadaljevanju usposabljanja učitelj vozi za njimi, da nadzira njihovo ravnanje in ga po potrebi popravlja. Šele nato sledi praktični del kolesarskega izpita, ko mora otrok samostojno pravilno izpeljati določeno pot v okolici šole. Območje, na katerem učenci vadijo vožnjo v prometu je obvezno ustrezno označeno z dodatno signalizacijo, tako da so vozniki bolj previdni in pozorni na mlade kolesarje.

Izpit še ne pomeni stoodstotnega obvladanja vožnje

Tako, vaš nadobudnež se lahko pohvali s svojim prvim uspešno opravljenim izpitom. Odlično! Moramo pa vas opozoriti, da kljub temu vaš otrok še vedno potrebuje pomoč odraslih. Sicer zna samostojno voziti v prometu, vendar še ne obvlada vseh situacij, predvsem prometno bolj zahtevnih ali zanj novih. Zato vašega kolesarja še nekaj časa spremljajte pri vožnji s kolesom, za še večjo varnost pa mu poleg čelade lahko nadenete tudi odsevni brezrokavnik, da bo še bolj viden.

Vir: www.vozimo-pametno.si

Vse o cestnoprometnih predpisih, varnosti otroka in ostalih družinskih članov

na cesti in v avtomobilu, o zabavi med vožnjo in nevšečnostih, ki se lahko zgodijo prav vsakomur,

najdete v rubriki Otrok v avtu.