|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Kaj storiti, ko ima otrok nočne more?

Amra Halilović, 4.12.2018
Kako otroku razložiti nočne more in kako se pogovarjati o njegovem domišljijskem svetu, smo vprašali psihoterapevtko mag. Urško Ajdišek.

image
Nočne more so lahko običajen otrokov razvojni cikel.
/11


Čeprav otroke pogosto pojmujemo kot nevedne, pomoči in vodenja potrebne, nas s svojimi preprostimi življenjskimi modrostmi včasih popolnoma presunejo.

Kot pravi švicarski psihiater Carl Gustav Jung, otroci pridejo na svet že z nekim globljim znanjem življenjskih resnic, ki nam jih vsakodnevno sporočajo, tako da se lahko odrasli od njih veliko naučimo. 

Če jim starši in ostali odrasli v otrokovem življenju le dovolimo ohranjati stik z njihovim notranjim duševnim svetom.

 

Otroku verjemite

"Otrokov notranji duševni svet je še zelo tesno povezan z arhetipskimi nezavednimi življenjskimi resnicami in vsebinami, ki bi lahko plašile tudi nas odrasle, če bi se spustili vanj. Zato je v pogovoru z otrokom zelo pomembno, da otroku verjamemo, ko nam opisuje svoj sanjski ali domišljijski svet. Kajti s tem si pridobimo vstopnico za občasne obiske v njem in predvsem tesnejši stik z otrokom. Včasih v otroštvu sanjamo arhetipske ali celo preroške sanje o nečem, kar se kasneje tudi resnično zgodi," pojasnjuje psihoterapevtka mag. Urška Ajdišek.

 

Sanj ne analizirajte

Ko nam otroci pripovedujejo o svojih sanjah, nekateri starši zelo radi začnejo sanje analizirati in otroku pripovedovati, kaj pomenijo.

"Kljub temu, da so otroške sanje zelo pomemben del njihovega sveta in tako kot pri odraslih vedno nosijo neko sporočilo, čeprav jih pogosto ne razumemo, praviloma ni dobro, da starši analiziramo otrokove sanje, sploh če za to nismo usposobljeni. Zaradi šibke notranje psihične strukture otroškega jaza namreč obstaja nevarnost, da bo ta globoki nezavedni svet otroka preveč preplavil in prevladal nad zdravo strukturo zavestnega ega, ki se v času otroštva šele razvija. Vsekakor pa otroka spodbujajmo, da ta svoj notranji svet spoštuje in spoznava ter zanj kaže zanimanje, podobno kot njihov notranji svet zanima nas, starše," staršem svetuje psihoterapevtka. 

 

Kaj storiti v primeru nočnih mor? 

Kaj pa storiti v primeru, ko ima otrok nočne more - ko se ponoči prebuja in kriči od groze? "Nočna prebujanja in kriki groze so del tega otrokovega notranjega duševnega sveta, ki ga starši in skrbniki s težavo spremljamo in sprejemamo. Vsebine in nameni teh nočnih mor so lahko zelo različni. Običajno otroka nekdo ali nekaj napada, se mu podira njegov svet ali pa pada(e) v nek prepad," razlaga sogovornica in dodaja:

"Takšne sanje so lahko spodbujene s telesnimi spremembami, kot so vročina ali drugi bolezenski znaki, lahko jih povzročijo tudi drugi fizični dejavniki, kot so (pre)močni svetlobni ali zvočni efekti, lahko gre pa za običajen otrokov razvojni cikel."

Kot svetuje Ajdiškova, v primeru nočnih groz otroka najprej potolažimo, saj je zanj sanjski svet v tistem trenutku prav tako resničen kot budni svet. Čez dan, ko je otrok miren in se počuti varnega ter je bolj dovzeten za te vsebine, ga lahko morda spodbudimo, da dogajanje iz sanj nariše, izdela iz plastelina ali gline.

"Pri tem izražanju sanjskega sveta otroka ne sprašujemo, kaj pomeni to in tisto v njegovi stvaritvi. Lahko pa ga povprašamo, ali bi mu lahko kdo pomagal oziroma ali bi mu bilo všeč, če bi v to dogajanje na sliki ali uprizorjeno s figuricami morda povabil še koga. To dodano bitje (lahko je to domači pes, lahko mama ali oče ali kdorkoli drug) lahko v otrokovem duševnem svetu spremeni tok dogodkov do te mere, da se lahko na nekoga opre ali ima vsaj občutek, da ni sam, kar torej dosežemo brez posebne analize ali interpretacije sanjskega dogajanja," svetuje sogovornica.

 

Tudi strašne pravljice so zdravilne

Podobni "skriti" zdravilni procesi se v otrokovem notranjem svetu avtomatično dogajajo tudi skozi poslušanje pravljic.

"Na primer, če deklica čuti agresijo do sošolke, ki je ne more povsem izraziti, se lahko poistoveti z Metko v pravljici Janko in Metka, ki potisne čarovnico (sošolko) v peč. Ali z jezo princeske na žabjega kralja (recimo fanta, ki ji je všeč, a je ne mara), ko ga zaluča v steno. Tudi ljubosumje in nezavedno tekmovanje med brati ali sestrami v družini običajno ni lepo sprejeto. Ko torej otroci poslušajo pravljico o Pepelki ali o Treh peresih, pa se lahko poistovetijo s tekmovanjem med sestrami ali brati in skozi dogajanje v pravljici tudi sami doživijo in predelujejo svoje sicer povsem naravne impulze," pojasnuje psihoterapevtka.

Mag. Ajdiškova zato staršem svetuje, da se potrudimo spoštovati, sprejemati in spremljati otrokov notranji svet, ki vsebuje tudi nočne more ter vsakdanje razvojne izzive, kot so spori in tekmovanja med sorojenci in vrstniki ter so normalen del odraščanja in krepitve otrokovega duševnega sveta. 

 "Če bo otrok čutil, da nas ni strah njegovih notranjih ali zunanjih stisk, bo vase prezrcalil naš mir in bo tako tudi sam lažje sprejemal ta svoj notranji svet. Če nas bo starše njegov notranji svet iskreno zanimal, bo tudi sam raje raziskoval svoje notranje razsežnosti in bo vse življenje bolj v stiku s svojimi notranjimi impulzi," nas starše spodbuja sogovornica.


Če pa so otrokove nočne more vendarle prehude oziroma premočan zalogaj tako za otroka kot starša, pa jungovska analitičarka mag. Urška Ajdišek, ki se pri svojem strokovnem delu v primeru diagnostike določene duševne stiske pri odraslemu ali otroku pogosto opira na sporočila nezavednega kot so na primer sanje, svetuje obisk pri analitiku sanj oziroma usposobljenemu psihoterapevtu. "Največkrat zadostuje le nekajkratni obisk pri analitiku ali psihoterapevtu, da se tako otrok kot starš pomirita in si zavedno ali nezavedno osmislita sanjsko dogajanje. Sanje namreč kmalu (ko se zavestni ego v otroku in kasneje v mladostniku dokončno izoblikuje v odraslega) postanejo vodilo pravih odločitev na poti naših življenjskih usmeritev. Jim zares zaupamo?"

Več o sanjskem dogajanju lahko spoznavate skozi članke na tej povezavi.

Intervju z Damjano Bakarič
Damjana Bakarič je mama samohranilka in pravi, da mora otrok vedeti, da se starša ne sovražita.
6
Zaščita pred soncem za občutljivo otroško ...
Kako pred nevarnimi sončnimi UV-žarki zaščititi zelo občutljivo otrokovo kožo, ki je suha, nagnjena k alergijam in nevro...
3
Prehlad, gripa ali angina?
Smrkav nosek, pordele oči, kašelj, kihanje, razbolelo grlo in splošno slabo počutje – vam je znano? Kako prepoznati, ali...
3
4. Naturopatski kongres o otroških boleznih
V koledarju za drugo leto si obvezno rezervirajte soboto, 13. aprila, ko bomo na 4. Naturopatskem kongresu lahko slišali...
3


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Stroge mame res vzgajajo uspešnejše otroke?
Več strogosti pomaga otroku, da je bolje pripravljen za življenje, ugotavljajo nekateri strokovnjaki. Glede na raziskave...
Kdaj je čas za kahlico?
Tako kot na skoraj vseh področjih otrokove vzgoje se tudi pri navajanju na kahlico teorija in praksa skozi čas spreminja...




Smrečica
Michonne RR

Kdaj postavljate božično drevesce?