/11 /11

Ringarajin uporabnik: klavdiy4

Datum: januar 2012

Tip poroda: naravni porod

Število dni v porodnišnici: 3

Porodnišnica: Celje

Ocena porodnišnice: 4

Ker sem preko študentskega servisa popoldan hodila v službo, sem se zjutraj z najino triletno Leilo odpravila v drogerijo po test nosečnosti. Nato sva odšli domov in opravila sem test, ki pa je pokazal plusek.

Poklicala sem našega atija v službo in ga vprašala, če ima toliko časa, da mu prinesem nekaj za darilo, preden grem v službo. Ati je bil za in preden sva se z Leilo odpravile k njemu, sva se še zapeljale do lekarne in tam sem kupila dudiko. Ko sva prispele do atija, sem dala Leili v avtu dudiko in ji rekla naj jo da atiju. Leila je to storila in on me je samo pogledal in mi namenil vprašujoč pogleda, tako sem mu pokazala še test in kar nasmehnilo se mu je. Nama se je mudilo, saj sem pred službo morala Leilo peljati še v varstvo k mojimi domov. Po poti sem prejela še sms, da je zeloooo vesel, da bomo dobili dojenčka. Tudi mami sem kmalu povedala, drugače bi izvedela od Leile.

Spet je bilo pred nama 9 mesecev. Čeprav sva enkrat že šla skozi to, sva vseeno prebirala revije in poslašala angel sound, le da smo tokrat vse to morali početi trije. Leila je uživala v tem, da se bo naša družinica povečala. V trgovini smo morali kupovati bonbone še za dojenčka, devala mi jih je na trebuh, enkrat me je že tudi namazala s pašteto po njem in rada je držala roko na njem, kadar je dojenček brcal.

Na nuhalni svetlini sva vprašala za spol in zdravnica nama ni mogla še natanko določiti ali pričakujemo fanteka ali punčko. Kasneje pa nama je moja osebna ginekologinja večkrat potrdila, da tokrat pričakujemo fanteka. Vesela sestrica je izbirala imena za svojega brateca od Nodija do Pikija do Brateca.

Naš dan D pa je bil tokrat ravno na najino 5 leto obletnice, odkar sva uradno postala par 21.1. Čeprav je na nuhalni svetlini pokazalo dva dni razlike, je zdravnica popravila datuma, ko sva ji povedala, da nama je ginekologinja izračunala PDP ravno na dan najine obletnice. Spet so se dnevi proti koncu neusmiljeno vlekli in tako je nastopil tudi dan D-21.1., tisti dan sva šla v porodnišnico na ctg in ni nič kazalo, da bi se kmalu kaj začelo dogajati.

Naslednji dan, smo z Leilo in mojimi starši šli na dolg sprehod, saj je ati bil v službi in tudi to ni predramilo našega malčka, da bi se končno odločil nas spoznati. Med tednom sva tako hodila v porodnišnico na ctg vsaki drugi dan.

Na četrtek 26. 1. sva tako morala na pregled in opraviti ctg. Ginekolog me je pregledal in povedal da sem že malce odprta, ter da mi lahko sproži, če želim, povedala sem mu da bi raje še počakala, da se prične samo. Toda bil je mnenja, da se bom vrnila še isti dan. Proti večeru sem res dobila popadke, bili so rahli in zelo neredni, na uro, na dve uri, na 15 minut. Popadki so se v nerednih intervalih ponavljali skozi ves petek in par jih je bilo vmes že na 8 minut, toda niso bili še dovolj močni in tudi čas med popadkoma se je ponovno podaljšal. V soboto zjutraj sem bila ponovno naročena na ctg in na pregled, zato je ati mislil, da je ura že toliko,da morava na reden pregled, ko sem ga ob 3. zjutraj zbudila. Imela sem imela 4 močne popadke na 8 minut. Med poti v porodnišnico sva pridno predihava popadke in jaz sem si beležila čas med njimi.

V porodnišnico sva prispela petnajst do 5. ure zjutraj. Šla sem se uredit in potem so me priklopili na ctg. Med urejanjem so se popadki pričeli že na 5 minut in na ctg-ju že na 3 minute. Ginekolog je ugotovil, da sem odprta že 5 cm in mi predrl mehur, rekel, je da bo šlo hitro. Ob pol 6. uri zjutraj sem šla v porodno sobo.Tokrat nisem bila v sobi v kateri je mama sama, ampak sem bila v sobi v kateri jih je lahko več, vendar ni bilo nobene razen mene. Tokrat tudi nisem imela umetnih popadkov, samo svoje in zelo močne, ne vem koliko je bila ura, ko je babica rekla, da sem že čisto odprta in pripravljena, dojenček pa se noče spustiti. Takrat sem morala še potiskati, da se je glavica spustila in potem, sem potiskala še, da je na svet prišel naš mali fantek. To se je zgodilo ob 7.56 uri. Tokrat ni imel težav z plodovnico in tudi on ni zajokal. So pa se nama tudi tokrat zarosile oči. Poimenovala sva ga Ian.

Leila je še tisti dan prišla k nama v porodnišnico spoznati svojega brateca. Pri drugem porodu sem spoznala, da je res vsak porod zgodba zase, vendar imajo vsi nekaj skupnega, ne moreš jih pozabiti.

PREBERITE ŠE:

Resnične zgodbe o porodu