Če se je dojenčke skotalil s postelje, še ni razlog za paniko.

/11 /11

Čeprav se nam zdi, da smo le za sekundo odvrnili pogled, nas dojenček lahko neprijetno preseneti z nenadnim obratom in »bum«, padcem s postelje ali celo previjalne mize. Temu sledi glasen jok in, normalno, naša velika zaskrbljenost, da se mu je zgodilo kaj hudega. Takoj pomislimo na najslabše: razbito lobanjo, možganske poškodbe in še kaj. Na srečo se to zgodi zelo zelo redko in dojenčki jo večinoma ob padcu odnesejo brez posebnih poškodb.

V resnici nenevarna višina za padec dojenčka ne obstaja, zato je najboljše, da v naprej poskrbite, da do padca sploh ne bo prišlo. Vseeno lahko govorimo od dveh možnostih – padcu z nižje višine, na primer, z običajne postelje (nekje 40 do 60 centimetrov) in padcu z višje površine, višje od enega metra, recimo s previjalne mize. Na srečo so padci s takšne višine redkejši, saj smo starši očitno v takšnih primerih pazljivejši.

Jok ob padcu je čisto normalen odziv

Ob padcu je povsem normalno, da dojenček joče in to zelo močno, neutolažljivo. Lahko pričakujete, da bo po padcu dojenček še nekaj časa jokav in vznemirjen. Tudi dojenček namreč čuti bolečino, obenem ga nepričakovan padec prestraši. Še posebej je otrok prestrašen, če jočeta in ob njem paničarita še mamica in očka – v takšnem primeru nezgoda resnično izgleda kot prava katastrofa. Večinoma se dojenčki potolažijo v roku desetih minut, so spet živahni, dobro razpoloženi, zato nimate razloga za skrb.

Kako postopati ob padcu?

1. Mirno in brez panike dojenčka poberite s tal in ga stisnite sebi tako, da ima glavico nekoliko nagnjeno naprej. V kolikor je prišlo do lažjega pretresa možganov, boste s tem preprečili, da v primeru bruhanja otrok vdihne bruhanje, ki mu sicer lahko zaide v dihalne poti.

2. Dojenčka preglejte za morebitne poškodbe: če krvavi na glavi, ustnici ali v ustni votlini. Ni vam potrebno pritiskati po glavici in preverjati, če ima kaj zlomljeno.

3. Vsaj 20 minut dojenčka ne dojite oziroma mu ne ponujajte hrane in pijače. V tem času se igrajte z njim in ga zamotite, da bo čim prej pozabil na dogodek.

4. Če je po pol ure z njim vse v redu in se obnaša kot da se ni nič zgodilo, bi rad jedel oziroma spal, mu to dovolite.

Možne poškodbe ob padcu

Najpogosteje ob padcu dojenček dobi »buško« na glavi, saj je glava najtežji del njegovega telesa in je zato logično, da z njo najbolj udari ob tla. Dojenčki tudi še nimajo razvitega refleksa, da ob padanju stegnejo roke pred seboj in se ulovijo nanje, da bi zaščitili svojo glavo, zato bo verjetno ob padcu najbolj »nastradala« prav ta. Po nekaj minutah bo na glavici verjetno zrastel moder »rožiček«, nenevaren hematom, to je manjša količina izlite krvi na površini naglavne kosti. Nikar ne bodite v skrbeh, da si je vaše dete pri tem polomilo lobanjske kosti, saj je dojenčkova lobanja še izjemno elastična in zelo redko pride do resne poškodbe lobanje.

Lahko pa se zgodi, da si bo dojenček, ki že ima mlečne zobke, pri padcu prebil ustnico ali poškodoval jezik. Ne bodi preveč prestrašeni, če mu bo iz ust pritekla kri. V nekaj minutah bo krvavitev zagotovo ponehala.

PREBERITE TUDI: Udarec v glavo - kako resna poškodba je to za otroka? 

Kaj pa, če dojenček po padcu bruha?

Pri dojenčkih bruhanje v takšnih primerih ni prav pogosto. Bruhanje lahko pričakujete, če je otrok pred kratkim jedel, včasih pa se to zgodi tudi zato, ker je bil padec posebej močan. Naj vas ne skrbi, če bruha nekajkrat takoj po padcu, ker je to povsem normalno. Vsekakor pa morate to, da dojenček bruha vzeti skrajno resno, če bruhanje spremlja tudi čudno vedenje. V takšnih primerih pokličite svojega pediatra oziroma otroka odpeljite v ambulanto.

Dojenčki razmeroma hitro pozabijo na padec. Velika večina se bo v roku pol ure do največ ene ure vedla povsem običajno. Če boste takoj odpeljali otroka k zdravniku, se vam lahko zgodi, da bo dojenček, ko boste tja prišli, čisto dobre volje in brez kakršnikoli posledic. V resnici bo za dojenčka to, da ste ga pripeljali k zdravniku večja travma od samega padca.

Kdaj morate dojenčka obvezno odpeljati k pediatru?

Takšni primeri so zelo redki, vseeno pa je dobro, da jih poznate in v primeru, da do njih pride, mirno odpeljete otroka v ambulanto.

- Neprestano bruhanje, zaradi katerega je otrok že izčrpan.

Nič neobičajno ni, če otrok z blažjim pretresom možganov enkrat ali dvakrat bruha, če pa se to dogaja večkrat zaporedoma, mora dojenčka nujno pregledati zdravnik.

- Ko dojenček izjemno močno krvavi, ker je udaril ob ostro oziroma trdo stvar.

Močna krvavitev je vedno razlog, da dojenčka odpeljete na pregled k zdravniku. Med prevozom mu s sterilno gazo (ali čisto bombažno plenico) pritiskajte na mesto krvavitev, da jo zaustavite.

- Neobičajna utrujenost ali hitro menjavanje razpoloženja ter ekstremna zaspanost – torej primeri, ko se otrok zelo čudno vede.

V takšnih primerih bo zdravnik s pregledom poskušal izključiti ali potrditi težjo posledico padca na glavo: možgansko krvavitev ali krvavitev iz arterije na notranju strani lobanjske kosti. Takšna krvavitev, ki jo strokovno imenujemo intrakranialna hemoragija oziroma krvavitev v lobanjski votlini je za dojenčka nevarna, vendar do nje pride zelo poredko. Pogostejša je sicer pri padcu novorojenčka, čeprav je tudi tu takšnih primerov zelo malo, saj novorojenčki še redkeje padejo, ker so manj aktivni in živahni kot dojenčki.

PREBERITE TUDI: Pretres možganov pri otroku: kakšni so simptomi in kako ukrepamo?

Torej, nikar se takoj ne ustrašite, če vam dojenček slučajno pade s postelje, saj je velika verjetnost, da se mu ni nič zgodilo. Kljub temu da padci največkrat niso nevarni, to ne pomeni, da lahko pustimo dojenčka samega na podlagi, s katere se lahko skotali na tla. Ko bo otrok shodil, bo vsekakor še dovolj priložnosti za padce, ki ji boste težje preprečili, kot te v dobi dojenčka. In če se vam kljub pazljivosti to vseeno zgodi, si ne očitajte preveč. Verjetno ni dojenčka, ki ne bi kdaj padel s postelje.

VIR: Mojpedijatar.co.rs