|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Likovno nadarjen malček

Maja Črepinšek, 24.1.2010
Za vse otroke je likovno ustvarjanje odlična in zabavna igra, hkrati pa tudi igra, ki jim pomaga k boljšemu razvoju. Nekateri otroci pa zmorejo še več. Kaj bi naredili, da bo nekoč morda tudi vaš otrok med nadarjenimi?
Ključne besede:

image
/11


Vsi starši občudujemo likovne izdelke svojih malčkov. Všeč nam je svežina in neobremenjenost s katero rišejo, barvajo, lepijo… ali gnetejo glino in plastelin. Navdušeni smo nad nenavadnimi barvnimi kombinacijami, nenavadnim razmerjem likov (jaz največji, nato malo manjša mama in na koncu čisto majhen očka) in tudi vsebina risbe. Recimo: jaz na toboganu, moj kuža na gugalnici, babica pa na vrtiljaku.

 

Vsak otrok ima umetniška žilica

V vsakem majhnem otroku je kos umetnika. To ni le prenapihnjena ugotovitev staršev, ampak spoznanje velikih umetnikov, kot je bil, na primer, Picasso, ki se je v določenem umetniškem obdobju navdihoval prav pri izvirni risbi otrok. Umetnik je v prvinskem ustvarjanju otrok videl veliko izrazno moč. No, seveda je od otroške risbe vašega malčka pa do priznanega umetnika, ki od svojega dela lahko tudi živi in z njim razveseljuje tudi druge ljudi, je še dolga pot.

Risanje, lepljenje, barvanje in gnetenje gline so za vse otroke zelo pomembna dejavnost. Pomagajo jim izraziti razmišljanje in celo občutenje, domišljijski svet, najgloblje srčne želje, svet, ki jih obdaja v realnosti in celo nezavedno. Recimo, če narišejo mamo kot kaktus, je jasno, kakšno je njuno razmerje.

Pustimo tokrat razlage malčkovih risb in vzroke, ki silijo malčke v likovno ustvarjanje ob strani in se posvetimo tistemu, kar malčki občutijo, ko se likovno izražajo. Pa tudi, česa so malčki različnih starosti že zmožni, kaj jih veseli in kaj bi lahko storili, da bi svojega malčka čim bolje spodbujali k ustvarjanju.


Samouresničitev

Za malčke je likovno ustvarjanje eno izmed pomembnih področij samouresničitve. To je področje, pri katerem pomembno pridobivajo samozavest. Za večino malčkov je spoznanje, da so z risbo zadovoljni sami in njihovi najbližji, čisto dovolj. Zadovoljni so, če se babica in dedek iskreno razveselita njihove risbe, če mamica novo risbo prilepi na hladilnik, vzgojiteljica pa obesi na hodnik v vrtcu.

So pa tudi malčki, ki bodo svoje likovne sposobnosti razvijali še v prihodnje in zato dosegli več. Kdo ve - morda pa je to začetek malčkove poklicne poti. Kako bi lahko vedeli, ali je vaš malček med tistimi, ki so še posebej obdarjeni? Pri predšolskih otrocih je o izjemni nadarjenosti v resnici težko govoriti. Zato je prav, da k likovnemu izražanju spodbujamo prav vse malčke. Občudujmo vse njihove dosežke. Ko bo malček pričel obiskovati šolo pa bo tudi čas, da ga vpišemo v različne krožke in dejavnosti, pri katerih bodo njegovo delo usmerjali izobraženi pedagogi. To bodo laže precenili, ali je v malčku še kaj več. Sicer pa to v resnici ni pomembno - pomembno je, da malček najde področje, ki ga veseli, pri katerem se raztrese, oziroma zbere in umiri na drugačen način.

Poglejmo, kako se razvijajo otrokove zmožnosti v različnih starostnih obdobjih.


  • Pri 8. mesecih

Dojenčkove čute spodbuja vse, kar ga obdaja. Lajanje psa, umivanje rok, sončni žarki, ki prebijejo oblak… Od trenutka, ko se rodi, se uči. Če boste otroku pri osmih mesecih ponudili velik kos papirja in barvico s topo konico, bo pričel risati. No - odkrivati in nato raziskovati črto in papir.

Čas za prvo risanje je, ko malček že dobro sedi v svojem stolčku in ko »zna« držati barvico. Seveda ne morete pričakovati, da bo risal zbrano in poglobljeno. Ne. Barvica bo nekaj časa v otrokovih ustih, nekaj časa na tleh in malo tudi na papirju. Papir bo nekaj časa v dojenčkovih ustih, nekaj časa na tleh ali pa ga bo malček pričel mečkati in trgati, ker to tako zanimivo šušti. Zato je pomembno, da izbirate barvice s topo konico (usta so blizu oči in ušes) in barvice ter papir, ki ne vsebujeta strupenih sestavin. Najprimernejši je velik kos papirja, ki ga prilepite na mizo in čezenj položite še enega velikega, po možnosti takšnega, ki ni tanek in lahek ter zato ne uhaja izpod malčkovih ročic. Poskusite v risalnimi listi velikosti A3. Najboljše barvice za začetnike pa so debele voščene barvice iz čebeljega voska. Mehke so in tope, pa tudi dovolj debele, da jih malček dobro zgrabi. Preverite le, ali je črta te barvice dovolj »močna« (kar je pogosta slabost naravnih voščenk), sicer malček ne bo imel pravega veselja. Računajte, da malček še ne zna pritisniti barvice. Morda bo črta nevidna, morda pa bo tako silovit, da je bo barvica prelomila. Malček mora šele pridobiti izkušnje… Otroške barvice praviloma nestrupene. Če se le da, vedno kupujte barvice, ki imajo debele držaje in takšne, ki se lahko operejo iz oblačil. To je pomembno še zlasti kasneje pri flomastrih in vodenih barvicah.

Malček, ki potegne z barvico po papirju, spozna prvo lekcijo: pod konico barvice nastane črta, odtis. Ne podcenjujte tega prvega spoznanja o dejanju in posledici - kaj tako pomembnega in novega se malček ne bo kmalu več naučil. Če boste malčka natanko opazovali, boste videli, da se je začudil in da je navdušen. Seveda pa ima tako majhno zmožnost koncentracije, da bo čez minuto že odnehal in hotel početi kaj drugega. (Koliko časa ste pa vi potrebovali za pripravo na risanje in koliko za pospravljanje po njem?)

Pri prvem risanju ne pozabite:

  • malček, ki riše mora biti pod nadzorom ves čas, sicer bo v njegovih ustih končalo marsikaj,
  • spravite prve risbe, zadaj pa napišite datum nastanka ter otrokovo ime. Fotografirajte malčka pri prvem ustvarjanju! Nekoč bodo to zelo dragoceni spomini.


  • Pri 12. mesecih

Pri 12. mesecih so malčki že čisto drugačni kot prej. Niso več dojenčki, soi pravi mali raziskovalci, ki se lahko premikajo že sami. Vse jih zanima. Blatna luža na vrtu je super! Po njej lahko brodiš z nogami in rokami. Mivko lahko zgrabiš v pest in mečeš, da se razsuje daleč naokoli. Grudo vlažne zemlje lahko zgneteš kot glino… Prav je, da te otrokove raziskovalne pohode, pa naj se zdijo še tako packasti, podpiramo. Kadar se otrok igra zunaj, naj bo primerno oblečen. Zemlja ni tako »umazana«, da bi se malček lahko česa okužil. To seveda ne velja za zemljo v lončnicah, ki je prepojena s kemikalijami, ki spodbujajo rast, cvetenje itd. V zemlji so otroku najbolj nevarni odpadki: razbito steklo, kosi železa, gnijoči ali plesnivi kosi sadja… skratka, vse na čemer bi se lahko ranil ali kar bi pojedel. V vsakem primeru je potrebno igro nadzorovati.

Kadar pa se igrate »packaste ustvarjalne igre«, med katere spada tudi likovno ustvarjanje, znotraj, zaščitite mizo in tla pod otrokovim stolčkom s starim časopisnim papirjem, lahko pa tudi s kosom PVC, mizo pa s PVC prtom. Na prodaj so tudi odlični otroški PVC predpasniki za likovno ustvarjanje. Če predpasnika nimate, oblecite otroku čez običajna oblačila veliko staro majico, ki je ni škoda ali pa mu izrežite predpasnik iz vrečke za smeti. Vsekakor pa ne dovolite, da bi otrokovo igro omejevala vaša skrb za dragocene obleke - prej ali slej se bo zagotovo umazal, če ne prej pa potem, ko bo risba že gotova in se bo nanjo naslonil s komolci in trebuščkom.

Otrok pri enem letu lahko že riše s prstnimi vodenimi barvami, ki so nestrupene. Pokažite mu, kako naj pomoči prstek v barvo in jo nanese na papir, kako naj naredi odtis dlani, podplata, prstne blazinice. Ponudite mu majhno gobico, kos krompirja, krpico, bombažno nogavico, kos čipke, debel čopič, skratka karkoli, kar naredi zanimiv odtis. Barvo za odtiskovanje nalijte v plitev krožnik. Če otrokove dlani pobarvate z pisnimi barvami in odtisnete na papir, lahko izdelate tudi zanimive čestitke, vabila na rojstni dan, plakat za steno ali pa lepo risbo babici za spomin.

Ne pozabite:

- »Umazane« igre so primerne za čas pred kopanjem, ko bi se tako ali tako morali preobleči,

- Risanje naj bo radosten dogodek. Prižgite prijetno glasbo. Še boljše pa je, če se med ustvarjanjem z otrokom pogovarjate, saj tako hkrati razvijate tudi njegov govor.

 

  • Pri dveh in pri treh letih

Dve ali tri leta stari malčki že zelo dobro vedo, kaj hočejo. Ne boste mu več držali prstka in z njim vlekli po papirju! Dve in triletniki radi eksperimentirajo z eno ali dvema močnima barvama. Rišejo zelo goste črte (kot da bi barvali), pike, črte in kroge, ki lahko predstavljajo karkoli. Papir porišejo v eni minuti in takoj zahtevajo novega in nato čez minuto še enega in tako naprej. Zato si v naprej pripravite velik kup papirja - lahko tudi odpadnega papirja, ki ima hrbtne strani še nepopisane.

Dve in triletniki rišejo ljudi kot velikanski krog s črtami. V naslednjih mesecih in letu njihove podobe dobivajo vse več podrobnosti: oči, nos, usta, prste na rokah in nogah. Še precej dolgo pa rišejo človeške figure tako, da jim rastejo roke in noge iz velikanske glave. Pravimo, da rišejo »glavonožce«. Tudi pri razmerjih velikosti še dolgo velja, da rišejo velikost osebe glede na njen pomen. Jaz sam največji, potem mama (ki je skoraj jaz), potem pa vsi drugi.

Pri dveh ali treh letih je tudi čas, da malčku kupite prvi plastelin (nestrupen, ker ga bodo okušali tudi z usti), toda kaj več kot cufanje, stiskanje, ploščenje in pritiskanje koščka ene barve plastenila na drugo barvo plastelina še morete pričakovati od njih. Toda tudi to so veliki dosežki malega raziskovalnega duha. Kupite jim že tudi prve škarje, seveda takšne, ki so primerne za malčke. Naj imajo varovalo proti uščipu in rezilo, ki ne ureže, na koncu pa se zaključi s topo okroglino. Rezila škarij naj ne bodo dolga, kajti od papirja do očesa šinejo kar mimogrede. Pri tem pa morajo biti škarje uporabne, kajti če malček z njimi ne bo mogel ničesar odrezati, so nesmiselne. Malčki zelo radi tudi trgajo papir in ga lepijo. Ponudite jim lepilo v stiku in jih spodbudite, da lepijo koščke natrganega barvnega papirja - lahko tudi iz starih revij.

Ne pozabite:

  • Dve leti stare malčke je treba pri likovnem ustvarjanju še vedno nadzorovati, da ne pride do nesreče. Še vedno si zatlačijo plastelin v nosnico in porinejo barvico v usta… Ne dovolite tekanja s barvicami in škarjami. Kadar rišemo in režemo, vedno sedimo pri mizi.
  • Večina eno ali dvoletnikov prej ali slej poriše domače stene, če jih pustite same samo za trenutek. To najlaže preprečite, če jih nadzorujete. Malčki to naredijo, ker ne vedo, da ni prav in ker so pač mali raziskovalci. Zato jim raje ponudite, naj rišejo na zelo velik papir.
  • Ponudite jim vedno nove površine za barvanje in lepljenje. To je lahko velik rečni kamen, odpadna kartonska škatla, kos lesa z obale morja…
  • Občudujte malčkove izdelke. Najboljše lahko uokvirite, druge pa obesite na vrata hladilnika.


  • Po tretjem letu

Po tretjem letu se malčkove zmožnosti močno povečajo. Veliko spretnejši je, boljše ima razvito koordinacijo gibov in velike ter drobne motorične spretnosti, več razume, dobro komunicira, ima razvito domišljijsko igro. Večina malčkov pri tej starosti zelo rada likovno ustvarja. Spretno že držijo barvico, pa tudi čopič že pravilno pomakajo in nanašajo barvo. Škarje pri štirih letih držijo že tako spretno, da so zmožni precej natančnega izrezovanja. So tudi že vztrajnejši, celo toliko, da vzdržijo ob lepljenki - toda še vedno le iz velikih koščkov. Za kaj več večini malčkom manjka koncentracije, motiva, pa tudi spretnosti. Vedo, pa kaj bi radi izdelali. Kar pa ne pomeni, da ne bodo tu in tam strašno jezni, ker kaj ne bo uspelo tako kot so si predstavljali. Plastelin znajo že pregnesti v kepo, kroglico in valj. Znajo ga stisniti, da se spoji. Izdelajo že preproste figurice, recimo, kače.

Malčku lahko že ponudite flomastre. Najboljši so tisti, ki imajo debele ročaje in špice, močno črto in jih ni preveč v škatli, zato pa se pokrovčki lepo natikajo, kadar je flomaster treba zapreti, pa še iz obleke jih lahko speremo.

To je čas, da se malčkovi ustvarjalnosti posvetite bolj poglobljeno. Kamorkoli greste, ga spodbujajte, da išče material, iz katerega bo ustvaril kolaže ali figurice: v gozdu odpadle vejice in drevesne liste, kostanj, na obali morja kamenčke in vse, kar naplavi morje… V veliko škatlo »za malega umetnika« spravljajte tudi zanimivo odpadno embalažo, iz katere bi lahko marsikaj naredili. Recimo, jogurtove lončke, plastične zamaške, kartonske škatlice, kartonske rolice toaletnega papirja… Malčka spodbudite, da ustvarja iz tistega, kar najde v škatli. Kupite mu tudi pobarvanke, vendar pazite, da bodo črte sličic debele in risbe preproste. Barvice in papir naj bodo vedno na dosegu otrokovih rok. Spodbujajte otroka, da vrstnikom in sorodnikom vedno podari tudi nekaj takega, kar je izdelal sam. Na primer, čestitko, lepo risbo, izdelek iz plastelina. Ponudite otroku tudi različne vrste papirja, saj so risbe na njih videti čisto drugačne. Otrok lahko riše na papirnat prtiček, na časopisni papir, risalne liste, hrbtno stran koledarja, na valoviti karton embalaže in tako dalje.

Ne pozabite:

  • Po tretjem letu je čas, da otrok ve, da ne rišemo po stenah, oblačilih in prtu.
  • Še vedno spravljajte risbe za spomin. Ne pozabite na datume!
  • Ne vsiljujte otroku svojih zamisli in ne popravljajte njegove risbe, pa čeprav bi vi znali izdelati bolje. Risba je izdelek samostojnega umetnika.
  • Kupite knjige, ki kažejo različne likovne tehnike. Recimo, risanje na Alu-folijo, steklo, les, mešanje različnih vrst barv - voščenk in vodenih barvic, tuša in vodenih barvic, flomastra in vodenih barvic…
  • Spodbujajte otroka k raziskovanju. Recimo, kaj se zgodi, če najprej narišem risbo s flomastrom in nato pobarvam z vodeno barvo in kaj se zgodi, če je vrstni red ravno obraten. Kaj se zgodi, če rišem na papir, ki je še moker od barve in kaj, če je že suh.
  • Odpravite se skupaj z otrokom na likovno razstavo in v muzej slik.

Članek objavljen v Moj malček, oktober 2004

Rak dojk: Dojenček je svoji mami rešil živ...
Zahvaljujoč svojemu šestmesečnemu sinu in dojenju, je tale mamica pravočasno odkrila tumor na dojki. Izjemna zgodba s sr...
12
Za klovne imajo vse teme pravico do obstoja
S kolegi klovni smo vsak torek obiskovali najbolj simpatičnega fantka na svetu. Pri treh letih in pol je ure in ure prid...
6
Pravilno ravnanje z dojenčkom je pomembno
Špela Gorenc Jazbec je diplomirana fizioterapevtka razvojno-nevrološke obravnave in avtorica priročnika o Pravilnem ravn...
3
Starši, ne bojte se umazanije in mikrobov!
Kaj storiti, če dojenčku pade dudica na tla? Jo je res treba očistiti z vodo? In ali je za otroka zares lahko nevarno, č...
3


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Rokavica za brisanje ritke
Ste že slišali za drečko? To je nov izraz za vrečko za pobiranje pasjih iztrebkov, drekcev. Kako bi lahko rekli tej novo...
Lepe misli o mami
Nič ni narobe, če si lepo misel sposodimo od drugih, lahko pa nam je navdih za lastne besede, zato smo zbrali nekaj čudo...




zanositev
Lelly28 RR

Ali ste se na zanositev pripravljale z npr. telovadbo, zdravo prehrano, refleksno masažo ali čim podobnim?