|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Mednarodno leto biotske raznovrstnosti

Uredništvo Ringaraja.net, 24.1.2010
Leto 2010 je generalna skupščina ZN določila za mednarodno leto biotske raznovrstnosti, katerega slogan je Biotska raznovrstnost je življenje, naše življenje.

image
/11


Cilj aktivnosti v okviru leta 2010 je povečanje osveščenosti svetovne javnosti o pomembnosti biotske raznovrstnosti za naše življenje, uradni začetek pa bo zaznamovala slovesnost v berlinskem Prirodoslovnem muzeju.
 
Kaj je biotska raznovrstnost?

Biotska raznovrstnost ali biodiverziteta je raznovrstnost žive narave oz. raznovrstnost živega sveta (Kazimir Tarman v: Biotska raznovrstnost Zemlje, Proteus, oktober 1998)

Izraz pomeni raznolikost živih organizmov iz vseh virov, ki vključuje med drugim kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so; to vključuje raznovrstnost znotraj samih vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov (Konvencija o biološki raznovrstnosti). Zajema torej vse oblike življenja na Zemlji, od virusa do tropskih pragozdov.

 

Zakaj je pomembna?

Biotska raznovrstnost človeštvu nudi številne dobrine in storitve. Mnogih se ne zavedamo, dokler jih ne izgubimo:

-zagotavlja hrano, kurivo, kisik,

-zagotavlja zavetje in gradbene materiale,

-čisti zrak in vodo,

-razstruplja in razgrajuje odpadke,

-stabilizira in blaži podnebje,

-blaži poplave, suše, temperaturne ekstreme in moč vetra,

-ustvarja in obnavlja rodovitnost prsti,

-oprašuje rastline, med njimi mnoge kmetijske pridelke,

-nadzoruje škodljivce in bolezni kmetijskih pridelkov,

-ohranja genske vire, ki so ključni za razvoj novih sort, zdravil in drugih proizvodov,

-omogoča kulturne in estetske koristi

-omogoča sposobnost prilagajanja na spremembe.


Kaj jo ogroža?

Glavne grožnje biotski raznovrstnosti so:

Izgubljanje življenjskih prostorov, ker naravne ekosisteme spreminjamo v obdelovalne površine ali pa jih pozidamo. Na svetovni ravni je to glavni neposredni vzrok za izgubo, v Sloveniji se pojavlja nekoliko redkeje.

Raba ekosistemov, ki ni trajnostna in prekomerna raba biotske raznovrstnosti. Mnoge vrste so namreč vedno redkejše, ker jih pretirano izkoriščamo.
 
Podnebne spremembe bodo po pričakovanjih vse hujša grožnja, posledice so vidne že danes.

Invazivne tujerodne vrste, ki smo jih ljudje prenesli iz njihovega naravnega domovanja in v novem območju naselitve povzročajo težave domorodnim vrstam, saj z njimi tekmujejo za prostor, hrano, širijo bolezni ali so plenilci. Invazivne tujerodne vrste lahko spreminjajo življenjske prostore, porušijo odnose med organizmi v ekosistemih ali pa vplivajo na gensko sestavo populacij.

Zaradi pretirane rabe gnojil, neprečiščenih komunalnih odplak ipd. prihaja do onesnaženja. Zlasti v celinskih vodah, pa tudi v morjih, nastajajo območja, kjer večina živali in rastlin ne preživi več.
 
 
Ljudje lahko živalim in rastlinam pomagamo. Največ koristnega naredimo tako, da jih ne motimo: da ne uničujemo njihovih domovanj (življenjskih prostorov), in da ne preprečujemo njihovega gibanja (selitvene poti).

 
Naslednji predlogi bodo v pomoč pri nakupovanju, ki ne bo škodovalo biotski raznovrstnosti.

-Zavedaj se, da nekaterih "izdelkov" narave ne moreš kupiti. Sem sodijo prostoživeče rastlinske in živalske vrste in predmeti, ki so narejeni iz ogroženih vrst.

-Na počitnicah najprej preveri vse o izdelku iz rastlin ali živali in ga šele nato kupi. Ne kupuj nakita ali drugih izdelkov iz koral, želvinega oklepa ali drugih ogroženih vrst.

-Kadar potuješ po tujini, premisli, preden kaj poješ. Pokušanje eksotičnih jedi je vsekakor pomemben del potovanj, vendar se prej vseeno pozanimaj o izvoru mesa, zlasti pa se izogni mesu ogroženih vrst.

-Obožuješ morsko hrano? Izberi ribe, ki prihajajo iz trajnostnih populacij, kot so na primer tiste z oznako "Marine Stewardship Council".  Skoraj 70% svetovne ribje populacije je danes bodisi že izginilo bodisi je je ogrožene zaradi pretiranega ribolova.

-Izberi izdelke pravične trgovine.

-Kupuj sezonske pridelke, ali še bolje, kupuj ekološko pridelane sezonske pridelke. S tem se izogneš pesticidom, ki ogrožajo tvoje zdravje in zdravje ekosistemov.

-Izbiraj gospodinjska čistila iz takih sestavin, ki so naravno razgradljive, ki ne onesnažujejo vodnih virov, ne škodujejo zdravju ljudi in prostoživečim vrstam.

-Pravilno odlagaj gospodinjske kemikalije, odpadno olje in barve: nikoli jih ne zlivaj v odtok, ampak jih odloži na ustreznem mestu; o tem povprašaj svoje komunalno podjetje.

-Organske odpadke kompostiraj, saj kompostni kupi razbremenjujejo prenapolnjena odlagališča odpadkov in živalskim vrstam ponujajo dragocen življenjski prostor.

-Izberi izdelke iz lesa, ki nosijo znak za okolje 'Forest Stewardship Council', kar potrjuje, da prihajajo iz ustrezno vzdrževanih gozdov.


 
Vir: www.biotskaraznovrstnost.si;
      www.zps.si

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Obvezno kompostiranje
S 1. julijem bo ločevanje odpadkov v gospodinjstvih obvezno.
3
Polnozrnat ploščat kruh po indijsko NAAN
Naan, beseda za ploščat kruh, originalno izhaja iz Irana, kjer pomeni kakršenkoli kruh. Severnoazijski pomeni te besede ...
3
Naravna kopališča
Kopališča v naravi imajo poseben čar in nam omogočajo najbolj pristen stik z enim od štirih naravnih elementov. Za sproš...
3
Kako razvijati otrokov čut za ekologijo?
Če želimo, da bo otrok skrbel za naš planet Zemlja zares "iz srca", mu moramo pomagati "začutiti" Mater Zemljo. Mu j...
3



Težave so, zelišča tudi – KAJ PA ZDAJ?
V torek, 10.4.2012, ob 16.30 uri vas v prostorih Waldorfskega vrtca Maribor – Mavrična dežela, Wilsonova 18, Maribor, va...
Svetovni dan Zemlje
photo
Praznovanje tega prav posebnega praznika lahko približamo tudi našim otrokom. Skupaj lahko izdelamo zelo zanimive izdelk...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?