Tara Huges je svoje znanje pridobila na dunajski univerzi. (Osebni arhiv)

/11 /11

Kaj je čustvena priprava na porod, zakaj je tako zelo pomembna tako za porodnico kot partnerja, kako se lotiti različnih strahov pred porodom ... vse to smo vprašali psihoterapevtko Taro Huges, ki je psihoterapevtsko znanost in geštalt psihoterapijo doštudirala na dunajski univerzi Sigmunda Freuda, ter ustanoviteljico in vodjo Čustvene priprave na porod.

Večina žensk si v resnici ne predstavlja dobro, kaj pomeni se čustveno pripraviti na porod; češ, kako pa se pripraviš na nekaj, kar še nisi doživel in ne veš, kaj te čaka. Kaj pravzaprav je čustvena priprava na porod in zakaj je tako zelo pomembna?

Pripravo na porod mnogo ljudi povezuje z nehvaležno asociacijo, da bomo z dobro pripravo porod načrtovali in tako določali razplet poroda, česar seveda ne moremo. Vsak porod je namreč edinstven in nepredvidljiv, zato tovrstnega nadzora nad njim ne moremo imeti, sploh pa ne vnaprej.

Čustvena priprava se namesto na prevzemanje nadzora usmerja v stabilnost porodnice in njenega partnerja. Pred porodom ju opremi z znanjem, zaradi katerega bosta mirnejša in to ne glede na razplet poroda. Čustvena priprava tudi poskrbi za nujne pogovore med njima, ki se sicer redko zgodijo in zaradi katerih lažje razumeta drug drugega - kakšna so njuna pričakovanja, dvomi in potrebe med porodom. Brez teh osnov se pari v medsebojni podpori velikokrat »zgrešijo«, kar po nepotrebnem ustvarja dodatne izzive med porodom.

Čustvena priprava se usmerja tudi v čim bolj učinkovito sodelovanje porodnice, spremljevalca in osebja, da se porod sploh lahko odvije spontano in kar se da brez zapletov. Ker, saj veste kako je računati na spontanost v kriznih trenutkih. Po navadi se lahko zares prepustimo dogodkom šele, ko smo dovolj mirni in prisebni. V nasprotnem primeru pa lahko računamo na obrambne reakcije, ki v veliki meri porod ustavljajo, saj smo z njimi ujeti v stanja, ki jih telo prepoznava kot nevarna.

PREBERITE TUDI: Strah pred porodom - ne čakaj da mine

Veliko nosečnic se priprav na porod izogiba tudi zato, ker jih je strah, da bodo s prevelikim ukvarjanjem s strahovi morda sprožile ravno nasprotno - da bo porod še bolj zakompliciran in boleč kot bi bil, če "bi se enostavno prepustile naravi". Zakaj to ne drži?

Predstavili ste klasičen primer obrambne drže, ki deluje v prid zapletom, ne pa porodnicam. Izogibanje oziroma »neukvarjanje s strahovi« namreč ne spremeni verjetnosti za njihovo uresničitev, temveč le spodbuja odtujitev. Kar je v primeru nosečnosti precej zaskrbljujoča misel, glede na to, da bo porod potekal skozi naše fizično telo, s katerim moramo pri porodu aktivno sodelovati.

Porodnica s takšnim razmišljanjem poveže, da je dobro, da ne misli na porod, ker je takrat mirnejša kot takrat, ko se sooča s strahovi in se v njej prebujajo občutki nelagodja/tesnobe. Ta rešitev je začasno dobra, ker je mirnejša, vendar strah v resnici le prelaga na kasnejši čas, ko ga ne bo mogla več odložiti. Tako jo bo na dan poroda lahko pričakalo več mesecev potlačenega strahu, ki bo na razplet deloval mnogo močneje, kot če bi se z njim soočila že prej.

Dogaja se, da pride ženska na porod trdno prepričana, da se bo prepustila porodnemu procesu in da bo spontana, toda ko gre zares, pa se v resnici ne more prepustiti drugemu kot paniki, ki se ji je nabirala med nosečnostjo. In tako se naenkrat znajde v situaciji, o kateri praktično ni razmišljala (zato ji je še toliko bolj tuja in strašna) in o kateri ve mnogo premalo, da bi si lahko aktivno pomagala pomiriti stisko. V takih primerih lahko porodnice »zamrznejo« in zdrsnejo v precej pasivno držo, s katero preložijo vso odgovornost za dogajanje med porodom na osebje. Porodnica posledično manj aktivno sodeluje, ne vključuje svojih predlogov, idej in potreb med porodom, ki bi tesnobo lahko znižale in podprle razvoj poroda, poveča pa pričakovanja do osebja, da namesto nje aktivno razmišlja, kako porod pripeljati do konca. Kar se lahko razplete v situacijo, ki je v precejšnjem neskladju s porodnico. Pa vendar posledice nosi le ona sama, na kar pogosto pozabljamo in v takšnih primerih hitro zvrnemo krivdo na osebje, pozabljamo pa na svoj del odgovornosti, ki smo ga ves čas nosečnosti odrivali na stran. Ravno zato spodbujam ženske, da se pripravijo, da bodo opremljene za trenutke, kjer bo njihov glas imel še kako veliko težo.

Kaj pa se dogaja med partnerjema, ko se udeležita čustvene priprave na porod?

Čustvena priprava na porod poskuša parom ponuditi priložnost, da se že med nosečnostjo povezujejo na novi ravni in v smeri družine, ki terja novo obliko delovanja kot smo jo imeli poprej v paru. Namen tega usklajevanja je, da partnerja dosežeta prenovljen občutek povezanosti med njima.

Pri nekaterih to prinese več nežnosti, pri drugih več sodelovanja, pri tretjih več pogovora … načeloma pa vse po vrsti prisili, da se za dve uri na teden ustavijo, izklopijo iz hitrega tempa, ki ga sicer živijo, in pogovarjajo o ključnih temah njune prihodnosti in naraščaja. Večina parov poroča, da ta skupni čas samo za njiju in pripravo na porod ter otroka resnično pozitivno vpliva na občutek povezanosti in mirnosti v času pričakovanja dojenčka.

Čustvena priprava na porod poskuša parom ponuditi priložnost, da se že med nosečnostjo povezujejo na novi ravni in v smeri družine, ki terja novo obliko delovanja kot smo jo imeli poprej v paru. (FOTO: Freepik.com)

Kaj bi svetovala nosečnici, ki ima za sabo slabo izkušnjo poroda? Na kaj naj bo pri čustveni pripravi na naslednji porod posebej pozorna oziroma kako naj se loti strahu, da se ji bo slaba porodna izkušnja ponovila?

Pretekle izkušnje, sploh prve, v naših mislih delujejo kot nekakšen okvir, iz katerega sklepamo na vsako naslednjo izkušnjo, ko se lotimo enakih izzivov. Nosečnici s slabo porodno izkušnjo bi zato svetovala, da se tej svoji slabi izkušnji dovolj posveti, da se bo lahko vsaj delno pomirila z njo. Pri mojih strankah to pomeni, da napiše to svojo težko porodno zgodbo ali mi jo pove v živo, z namenom, da vse tisto, kar je do sedaj držala v sebi, prelije na papir oziroma z besedo da izven sebe.

Ko namreč v varnem dialogu ponovno pogledamo preteklo dogajanje, čustva, misli in zaključke, se nam največkrat odprejo novi uvidi, ubesedijo neizrečene misli, začutijo kakšna potlačena čustva, ki še danes »žulijo« na vse vrste načinov. S sočutnim raziskovanjem svojih strahov tako lahko poiščemo nove pristope k reševanju težav, ki so se pojavile ob težkem dogodku, ter tako ustvarimo mir in zaupanje, ki ga prej ni bilo.

PREBERITE TUDI: Pozitivna porodna izkušnja je za žensko izjemno dragocena in pomembna

Kako naj se na porod čustveno pripravi ženska, ki je imela prvič carski rez, pa si v drugo vendarle želi roditi vaginalno? V tem primeru bo namreč del poroda (iztis) doživela prvič.

Zanimivo je, da tudi ženske, ki imajo izkušnjo induciranega poroda, ki se je sicer končal vaginalno, lahko povsem fiziološki porod v drugo doživljajo kot bi rodile prvič. Takšna izkušnja torej ni značilna le za ženske, ki so imele prvič carski rez, temveč za mnogo širši spekter porodnic, ki pri prvem porodu niso imele občutka aktivnega sodelovanja med porodom.

V vseh teh primerih je čustvena priprava na porod osredotočena na opolnomočenje porodnice, da pri porodu aktivno sodeluje ter se po napotke obrača in vrača nazaj k svojemu telesu. Tam je veliko znanja in veliko znakov, kako naprej, pa vendar tako porodnice kot porodno osebje tja pogosto pozabi pogledati.

Ali obstaja kakšen univerzalni recept, ki ga pri čustveni pripravi na porod lahko uporabijo prav vse nosečke?

Nikoli ne podcenjujte vrednosti mirne porodne izkušnje. Strahovi, potrebe, fizični občutki … vse to so smerokazi tako za porodnice kot spremljevalce pri porodu, da lažje sodelujemo in porod čim bolje podpremo. Zato, bolje in globlje kot bo porodnica razumela samo sebe, lažje bo poskrbela za razplet situacije, s katerim bo lahko mirna v srcu.

Porodnicam zato svetujem, da se obdajo z ljudmi, ki jim bodo pomagali spregovoriti in raziskovati njihove občutke pred in med porodom. Bodoče mamice, predvsem pa zaupajte v svoje telo, ki že devet mesecev opravlja krasno nalogo in ni pozabilo, da mora izpeljati tudi še ključni akt - porod. Le slediti mu morate.

Psihoterapevtko Taro Huges lahko tudi prosite za nasvet oziroma ji zastavite svoje vprašanje v naši rubriki Ringarajini strokovnjaki!

Tara Huges je svoje znanje pridobila na dunajski univerzi. (FOTO: Osebni arhiv)