|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Necepljeni otroci ne ogrožajo javnega zdravja

Helena Primic, urednica Ringaraja.net, 11.3.2018
Proizvajalci cepiv cepivom pripisujejo rok delovanja v povprečju od pet do deset let, kar pomeni, da so vsi Slovenci po 18. letu (1. julija 2017 je bilo to 81,4 odstotka Slovencev) prav tako nezaščiteni kot necepljeni otroci.

image
Bomo otroke začeli ločevati na cepljenje in necepljene?
/11


Predvidoma aprila bo parlament odločal o predlogu novele zakona o nalezljivih boleznih, po kateri otroci, ki niso bili cepljeni zaradi nemedicinskih razlogov, temveč zaradi osebnih ali verskih prepričanj njihovih staršev oz. skrbnikov, ne bi smeli več obiskovati vrtca ter nekaterih srednjih šol in fakultet. 

Verjetno se tudi politiki strinjajo, da necepljeni otroci niso kužna bitja, ki bi jih morali osamiti v karanteno, saj sicer ne bi imeli vstopa v noben javni prostor. Zakaj jim torej poskušajo onemogočiti vstop v vrtec ter določene šole in fakultete? Več kot očitno gre za politični ukrep, ki poskuša starše necepljenih otrok prisiliti, da svoje otroke vendarle cepijo.

 

Predlog je protiustaven

Nekateri zagovorniki zakonsko obveznega cepljenja so očitno prepričani, da je takšna prisila nad necepljenimi otroki in njihovimi starši upravičena iz naslednjega razloga: necepljeni otroci ogrožajo javno zdravje, saj zaradi njih upada splošna precepljenost prebivalstva, ki je nujna za to, da se nalezljive bolezni, proti katerim cepimo, ne povrnejo oz. spet preveč razširijo.

Da pa svobodna odločitev glede cepljenja vendarle ne pomeni, da bodo državo zajele množične epidemije nalezljivih bolezni, dokazuje večina evropskih držav - Islandija, Irska, Velika Britanija, Norveška, Švedska, Finska, Danska, Litva, Estonija, Nizozemska, Nemčija, Luksemburg, sosednja Avstrija, Portugalska, Španija, Švica, Ciper, Češka in Turčija –, kjer je staršem omogočeno, da se svobodno odločajo, ali bodo svoje otroke izpostavljali tveganim posegom v telo in stranskim učinkom cepiv. V Sloveniji, državah na Balkanu in preostalih evropskih državah je staršem ta osnovna človekova pravica odvzeta.

Predlagana novela zakona o nalezljivih boleznih pa slovenskim staršem poskuša odvzeti tudi zadnjo pravico, ki so si jo na Ustavnem sodišču Republike Slovenije priborili leta 2004 – možnost vložitve predloga o opustitvi cepljenja oz. POC-a. Kot opozarjajo pravniki, ki se borijo za svobodno odločitev glede cepljenja, je iz tega naslova omenjen predlog novele zakona o nalezljivih boleznih pravzaprav protiustaven, saj neposredno ignorira odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije oziroma vzpostavlja stanje, ki je že bilo razglašeno za protiustavno.

 

Neresnična statistika

Velika pomanjkljivost trenutne ureditve glede cepljenja, ki jo je možnost vložitve POC-a vsaj delno rešavala, je tudi ta, da Slovenija praktično ne vodi evidence stranskih učinkov po cepljenju oz. uradna statistika ni uspela opaziti in zabeležiti niti tistih stranskih učinkov, ki jih proizvajalci cepiv dopuščajo in zapisujejo v navodilih cepiv.

Starši otrok, poškodovanih po cepljenju, vse bolj množično opozarjajo na ta problem, ko jim zdravniki nočejo priznati (niti teh) stranskih učinkov po cepljenju, kaj šele jih zapisati v otrokovo kartoteko in javiti v javni register stranskih učinkov. Veliko staršev poroča tudi o primerih, ko zdravniki obupanim staršem po cepljenju poškodovanih otrok neuradno sicer priznajo, da gre za stranske učinke po cepljenju, toda tega nočejo (ali ne upajo) zapisati. Takšno zanikanje oz. sprenevedanje strokovnjakov v starših vzbuja le še večje nezaupanje do cepiv in uradne medicine, ki starše in njihove poškodovane otroke v večini primerov povsem zapusti, poročajo obupani starši.

 

Gremo nazaj?

Posamezniki in gibanja, ki se borijo za svobodno odločitev glede cepljenja, zato vladi predlagajo, naj namesto, da odloča o nehumani diskriminaciji otrok na podlagi cepilnega statusa, najprej izoblikuje učinkovit sistem vodenja stranskih učinkov po cepljenju, ki ne bo obsegal samo oteklin in rdečin na mestu vboda ter vročine, kar je tudi po zakonu dolžna storiti. Da je stranskih učinkov po cepljenju veliko več, so ugotovili tudi na Švedskem, kjer so tudi na podlagi mnenja civilnega Nacionalnega zdravstvenega združenja (NZZ) vse točke predloga zakona o obveznem cepljenju zavrnili.

V prid svojemu mnenju je NZZ navedel številne argumente – od zakonov, ki so zoper kakršenkoli neodobren in neinformiran invaziven medicinski poseg v telo posameznika, dejstva, da cepiva niso ustrezno testirana glede varnosti in učinkovitosti, ter dejstva, da nobeno cepivo ni bilo testirano na kancerogenost, mutagenost in učinek na plodnost (kar piše v vsakem navodilu cepiv), do težave, da starši v primeru hujših stranskih učinkov po cepljenju ne morejo direktno tožiti proizvajalcev cepiv, in 50 izbranih študij, ki znanstveno dokazujejo, da cepiva niso niti varna niti učinkovita. Celotno mnenje švedskega NZZ si lahko preberete tukaj.  

Kam gre torej Slovenija – bo sledila razvitim demokratičnim državam, kjer je odločanje o vsakem posegu v telo pravica posameznika, ki je zagotovljena z Ustavo in človekovimi pravicami, ali bo še naprej sledila represivnemu sistemu, kjer cepljenje ostaja zakonska prisila? S sprejetjem novele zakona o nalezljivih boleznih gremo vsekakor nazaj, saj bi s tem staršem odvzeli še zadnjo pravico, ki so jo že imeli – pravico do vložitve POC-a, ko imajo starši že od cepljenja poškodovane otroke in/ali upravičene skrbi glede možnih stranskih učinkov cepljenja na njihove otroke.

 

Čredne imunosti po cepljenju ni

Česa se torej nekateri Slovenci tako zelo bojijo, da so pripravljeni narediti celo korak nazaj? Kritičnega upada precepljenosti, ki je edino varovalo pred nalezljivimi boleznimi, ki smo jih s cepivi že iztrebili oz. zmanjšali na minimum, je največkrat slišati v odgovor. Toda, kot opominjajo nasprotniki obveznega cepljenja, cepljenje kljub precepljenosti ne pomeni tudi čredne imunosti.

Poleg tega proizvajalci cepiv cepivom pripisujejo rok delovanja v povprečju od pet do deset let, kar pomeni, da so vsi Slovenci po 18. letu prav tako nezaščiteni kot necepljeni otroci. To pomeni, da je bilo recimo 1. julija 2017 kar 81,4 odstotka Slovencev (po podatkih Statističnega urada RS je bil na ta dan takšen odstotek starih 19 let in več) brez zaščite cepiva, pri čemer bi težko govorili o zadostni precepljenosti prebivalstva.

Kot pojasnjujejo zagovorniki naravne imunosti, je t. i. čredna imunost mogoča le takrat, ko večina prebivalstva na naraven način preboli otroške nalezljive bolezni in tako postane trajno imuna. Le mame, ki so naravno prebolele otroške nalezljive bolezni, lahko s svojo imunostjo zaščitijo svoje še nerojene in doječe otroke – najobčutljivejšo populacijo. S precepitvijo prebivalstva in onemogočanjem, da bi otroci preboleli otroške bolezni na naraven način, pa javno zdravje dolgoročno gledano šibimo in v resnici še najbolj ogrožamo tako odrasle, ki v otroštvu niso preboleli otroških nalezljivih bolezni (in pri katerih je potek bolezni praviloma nevarnejši), kot kronične bolnike in osebe s šibkim imunskim sistemom, ki iz medicinskih razlogov ne smejo biti cepljeni, ter ne nazadnje dojenčke, ki jih ne ščiti imunost mam.


Tudi cepljeni otroci so lahko prenašalci

V epidemijah na primer ošpic tako največkrat zbolijo prav cepljeni otroci. In kar je v odnosu do necepljenih otrok tudi dragoceno vedeti – nalezljive bolezni, proti katerim cepimo, lahko prenašajo tako necepljeni (če zbolijo) kot cepljeni otroci. Z eno pomembno razliko: če zboli necepljen otrok, bo dobil tipične simptome bolezni, ki bo tako hitro prepoznana, otrok pa zelo hitro odstranjen iz javnih prostorov in od občutljive populacije, medtem ko cepljeni otroci za nalezljivimi boleznimi, proti katerim so bili cepljeni, praviloma obolevajo z netipičnimi in slabo prepoznanimi simptomi, zato so v resnici veliko večja grožnja za občutljivo populacijo in javno zdravje. Po navodilih proizvajalcev nekaterih cepiv otroci, cepljeni z živim ali oslabljenim virusom, še dva tedna ne bi smeli v vrtec oz. šolo, saj so kužni. Zato se sprašujem: kateri otroci bolj ogrožajo javno zdravje – necepljeni ali cepljeni?

Ne glede na cepilni status bi v razviti in demokratični evropski državi morali vsi slovenski otroci imeti pravico do obiskovanja vrtca in nediskriminatoren dostop do izobrazbe, slovenski starši pa tako kot večina evropskih staršev pravico, da svobodno odločajo, ali bodo svoje otroke cepili ali ne. Čas je, da gremo naprej in ne nazaj!

 

Mnenja avtorice ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Kako odpravimo temenca?
Temenca pravimo rumenkastim mastnim, lepljivim luskicam, ki se pojavijo v prvih treh mesecih življenja in skoraj ni novo...
4
Najlepše ime za fantka po vašem izboru
Vsako ime je nekaj posebnega in nič presenetljivega ni, da je staršem najlepše ime tisto, ki ga nosi njihov otrok (otroc...
4
9 romantičnih imen za nežne fantke
Kakšno ime dati fantku, ki je že kot novorojenček pokazal, da je zelo nežen in občutljiv deček? V članku preverite devet...
4
Poskok v rasti: Dojenček neprestano joče
S t.i. poskoki v rasti se pri dojenčku pojavijo spremembe v ritmu hranjenja, pogosta prebujanja, spremembe v vedenju - o...
3



Kako dojenčku in malčku čistiti ušesa?
Ušesno maslo ali cerumen izločajo žleze, ki obdajajo bobnič. Je mastno in rumeno rjave barve, običajno ga starši vidimo ...
3 najpogostejša vprašanja: Vročina pri doj...
Pri kakšni temperaturi lahko pri otroku govorimo o vročini? Kdaj otroka z vročino peljati k zdravniku? Kaj narediti ob p...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?