Orjaški dežen sodi med invazivne tujerodne rastline, saj je v skoraj vseh evropskih državah iz vrtov ušel tudi v (pol)naravna območja.
Orjaški dežen je velika kobulnica (cvetovom botanično rečemo kobul in so podobni cvetovom korenja), ki izvorno prihaja s Kavkaza. Že v 19. stoletju je bila zanesena v Francijo kot medonosna, v Veliko Britanijo pa kot okrasna rastlina. Invazivna je tudi v Nemčiji, Belgiji, Švici in še nekaterih drugih evropskih deželah, pa tudi v Severni Ameriki.
Orjaški dežen sodi med invazivne tujerodne rastline, saj je v skoraj vseh evropskih državah iz vrtov ušel tudi v (pol)naravna območja. Ponekod tvori goste sestoje, ki jih je zelo težko odstraniti. Pri tej vrsti pa je še posebej zaskrbljujoče, da vsebuje strupen rastlinski sok, ki na koži, če je ta izpostavljena soncu, sproži burno alergijsko reakcijo. Naredijo se mehurjaste opekline, ki bolijo in več let pustijo rdeče brazgotine.
Kot okrasna rastlina se je v Sloveniji v zadnjih desetletjih razširila iz ljubljanskega botaničnega vrta in nekaterih zasebnih vrtov.
Opis
Orjaški dežen je predstavnik družine kobulnic (Apiaceae). Trajnica z gomoljasto odebeljeno koreniko. Nadzemni deli jeseni odmrejo, spomladi pa iz korenike poženejo novi poganjki.
Višina rastline je 2 - 5 m, steblo je krepko, temno škrlatno, debelo 3 - 8 cm v premeru. Listi so do 1 m široki, globoko dlanasto deljeni na 3 ali 5 pernato deljenih rogljev. Beli ali zelenkastobeli cvetovi so združeni v kobulasta socvetja, ki lahko v premeru merijo do 1 m. Cveti od pozne pomladi do sredine poletja. Na eni rastlini v eni sezoni dozori od 1.500 – 100.000 semen.
Dobro uspeva na vlažnih in sončni mestih na rečnih obrežjih, gozdnih robovih, vlažnih travnikih in logih.
Rastlina se hitro širi z vegetativnim razmnoževanjem, tako da se razrašča s koreniko, ter s semeni. Semena so dolgoživa in ohranijo kaljivost tudi do 7 let. Pogosto uspeva na brežinah rek, tako da plodove in dele korenik raznaša vodni tok.
Načrtovanje ukrepov ravnanja s tujerodnimi vrstami
Gosti sestoji dežena tako spremenijo ekološke razmere tako, da domorodno rastje ne more več uspevati. To negativno vpliva tudi na domorodne živali. Zaradi izrivanja domorodne obrežne vegetacije se poveča erozija rečnih brežin.
Rastlinski sok na koži, ob izpostavljenosti soncu, povzroči burno alergijsko reakcijo (fotodermatitis). Koža pordi, začne srbeti, v dveh dneh se razvijejo mehurji, za njimi pa ostanejo več let opazne škrlatne brazgotine. Če rastlinski sok zaide v oči, povzroči začasno ali trajno slepoto.
Dokler se rastlina pojavlja le mestoma, mehansko odstranjujemo zelene dele in koreniko. To je potrebno večkrat ponoviti, da rastlino izčrpamo. Med odstranjevanjem moramo zaščiti kožo in oči (zaščitna očala!). Možno je tudi odstranjevanje s herbicidom (glifosat).
Pojavlja se predvsem v južnem delu Ljubljane in okolici: Barje, Prule, Rudnik. Na tem območju je vrsta invazivna, a je v zgodnji fazi širjenja.
Po naključju se je lansko leto opazila ta rastlina v Livoldu in na Bračičevi ulici v Kočevju, kjer tudi uspeva pri nekaj hišah in na poljih na robu Kočevja. Tja so jo nevede zanesli najemniki, zdaj pa se mučijo z odstranjevanjem. Izgleda, da je rastlina v Kočevju in okolici kar razširjena po vrtovih. Zaradi velikosti je rastlina zelo impresivna, a le malokdo ve, kako nevarna je. Bilo bi dobro, da se jo dovolj zgodaj odstrani, preden se množično ne razširijo tudi na sosednje vrtove.
Pripravil/a:
Ana Ogorelec Vodja odd. za kmetijsko svetovanje:
Tomaž Močnik
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:
Gomasio, sezam in še več
Sezam nam daje energijo, vzpostavlja ravnovesje živčnega sistema. Vrača voljo in veselje ter izboljša koncentracijo. Upo...
4
Groznovilca v Hudi hosti
Proti Hudi hosti je letelo nekaj čudnega. Majhen zakrpan balon s čajnikom namesto košare. Zapletel se je v trnove robide...
3
Povišane cene energentov
Uredba uvaja nov prispevek za povečanje učinkovitosti rabe električne energije in dodatke k ceni toplote in goriv. Najvi...
3
Kako si?
Namen letošnjega projekta Kako si? je pripraviti in okrepiti družine za soočanje s spremembami ter izboljšati trenutno s...
3