/11 /11

Klopi postanejo aktivni v toplejšem vremenu, zato so okužbe pri nas najpogostejše v obdobju od pomladi do jeseni. Slovenija glede na obolevnost za KME sodi v sam vrh evropskih držav, vendar pa se za cepljenje, ki je edina učinkovita zaščita pred boleznijo, še vedno odloča premalo ljudi.

Prva faza bolezni se prične približno teden dni po vbodu klopa z vročino, ki jo navadno spremljajo slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki jo spremlja visoka temperatura, močan glavobol, lahko tudi tresenje, motnje zavesti in zbranosti, včasih lahko pride do ohromitve. Približno 1% ljudi umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo močni glavoboli, vrtoglavice, pareze, ohromelost, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja ter motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema. Bolezen v večini primerov zahteva hospitalizacijo in močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju. Posledice bolezni so lahko tudi nesposobnost za opravljanje določenega dela in s tem povezana socialna stiska pacienta.

S KME obolevajo osebe vseh starosti. Bolezen ima običajno težji potek pri starejših bolnikih, ki imajo tudi večkrat posledice, vendar lahko KME pusti nevrološke posledice tudi pri otrocih. Zdravila, ki bi delovalo proti virusu KME, ni, zato zdravljenje poteka zgolj simptomatsko. Slovenija sodi med endemična področja in se glede na pogostost KME uvršča v sam vrh evropskih držav, okuženi klopi pa se nahajajo po vsej Sloveniji. Strokovnjaki opozarjajo, da je glede razširjenost KME v Sloveniji, cepljenih še vedno premalo ljudi. Precepljenih je zgolj 12 odstotkov prebivalstva.

Prof. dr. Franc Strle, dr. med., predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana poudarja: »Klopni meningoencefalitis je resna, vendar žal pri nas še vedno podcenjena bolezen, ki lahko pusti neugodne posledice na zdravju. Zaradi dolgotrajnega zdravljenja in rehabilitacije pa predstavlja tudi veliko finančno breme. Po nedavno objavljenih podatkih se največ obolelih zaradi KME v Sloveniji z virusom KME okuži med preživljanjem prostega časa v naravi. Prihaja toplejše obdobje, ko bodo aktivni tudi klopi, ki prenašajo povzročitelje različnih bolezni in lahko ogrožajo naše zdravje. Vse aktivnosti, ki potekajo na prostem, tako za odrasle kot tudi za otroke, predstavljajo tveganje za okužbo z virusom KME. Potrebna je tudi previdnost pri uživanju nepasteriziranega mleka, ki je prav tako lahko krivec za prenos okužbe z virusom KME. V Sloveniji se za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, čeprav strokovnjaki opozarjamo, da je cepljenje edina učinkovita zaščita pred boleznijo« in dodaja: »Zato je izvajanje kampanj osveščanja seveda nujno. V Avstriji, ki ima podobno sliko razširjenosti okuženih klopov kot Slovenija, se že vrsto let izvaja javna kampanja, ki je precepljenost proti KME povečala s 6 na 90 odstotkov in je lahko zgled tudi ostalim državam.«

Tveganju okužbe so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, tudi otroci, še posebej pa so izpostavljeni tisti, ki živijo na endemičnih območjih, se veliko gibajo v naravi oziroma opravljajo aktivnosti na prostem.

Cepljenje je edina učinkovita zaščita pred KME. Priporočajo ga vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je KME endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje opravi še pred aktivnostjo klopov, torej pred pričetkom toplejšega obdobja. Drugi odmerek sledi prvemu v obdobju enega meseca, tretji odmerek pa osebe prejmejo čez 6 do 12 mesecev. Poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje pa na vsakih pet let, da se ohrani ustrezen nivo zaščite.