/11 /11

Nosečnost je obdobje, ki prinese veliko sprememb na telesnem in čustvenem področju. Najprej te spremembe občuti in opazi samo nosečnica, potem drugi ljudje okrog nje. Telo se spreminja od samega spočetja in tako omogoča prostor za rast in razvoj otroka. Nosečnost prinese tudi veliko različnih občutij: veselje, radost, pričakovanje pa tudi skrb in strah. V posameznih obdobjih nosečnosti lahko nosečnica čuti različne strahove. Na začetku je tako lahko prisoten strah povezan z možnostjo spontanega splava, potekom nosečnosti, pozneje strah glede zdravega razvoja otroka in proti koncu nosečnosti strah povezan s popadki, porodom, nego in vzgojo otroka. Strah je še posebej lahko prisoten pri prvi nosečnosti, ko je vse, kar bodoča mamica doživlja, novo. Veliko strahu je lahko prisotno tudi, če je prejšnja nosečnost bila zaznamovana s skrbjo ali težkimi izkušnjami, kot so spontani splav, zapleti ob rojstvu otroka, je povedala Ringarajina strokovnjakinja, zakonska in družinska terapevtka mag. Kornelija Ferčak. Odgovorila je na nekaj najpogostejših vprašanj, s katerimi se lahko soočajo nosečnice.

Noseča sem, strah me je, da bo z otročkom kaj narobe. Kako naj se rešim tega strahu, da ne bom na najslabše premišljevala vso nosečnost?

Verjetno ni mamice, ki kdaj ne bi pomislila in se vprašala, ali je z otročkom vse v redu oz. kaj, če bo z njim kaj narobe. Običajno se strah glede otrokovega razvoja in zdravja pojavi po prvem tromesečju, ko otrok že raste in se intenzivno razvija v telesu bodoče mamice. V tem obdobju so prisotni tudi prvi pregledi otroka in njegovega razvoja. Včasih so občutki strahu prisotni že prej, včasih strah prinesejo pregledi, ki mogoče nakazujejo, kakšno odstopanje od normalnega razvoja. Zelo pomemben je odnos med nosečnico in zdravnikom, ki jo spremlja. Če je odnos zaupen, odprt potem lahko lažje vpraša zdravnika, kar jo zanima in izpostavi tisto, kar jo skrbi. O otrokovem razvoju v času nosečnosti zdravniki veliko vedo in informacije pomagajo, da lažje razumemo, kaj se dogaja z otrokom, kako poteka njegov razvoj. Pomembno je tudi, da nosečnica sledi zdravnikovim navodilom glede prehrane, telesne teže, gibanja… Vse to namreč pomaga, da bo otrok imel zdrave pogoje za razvoj in bo mamica lahko bolj mirna.

Strah velikokrat izvira iz tega, ker ne vemo, kaj bo v prihodnosti. Če ni razloga za strah, je najboljše, da se ga ne oklepamo. Vsega ne moremo predvideti in zato je pomembno, da poskušamo razmišljati bolj pozitivno. Poleg tega nam pretirani strah ne koristi, ampak škoduje.

Moje telo se spreminja in zato sem žalostna. Zredila sem se, dobila sem strije. Kako naj se sprijaznim s tem?

Vsaka nosečnost prinese spremembe. Najvidnejša je prav gotovo ta, da se spreminja žensko telo. Ko otrok raste, se vse bolj opazijo tudi telesne spremembe. Doživljanje svojega telesa je zelo individualno. Nekatere nosečnice se veselijo svojega trebuha in se čutijo lepe, druge lahko čutijo skrb in strah ter doživljajo, da so neprivlačne. Vendar pa mora vsaka nosečnica skozi proces prilagajanja in sprejemanja sprememb. Včasih je težko sprejeti telesne spremembe, vendar pa je vse to del nosečnosti. Sprejetje svojega telesa v času nosečnosti je odvisno od več dejavnikov: ali je nosečnost želena ali ne, ali se nosečnica veseli svojega otroka, ali je njena telesna teža zdrava … tudi od telesne samopodobe … lahko je prisotna še zaskrbljenost, kako bo partner sprejel, gledal moje telo… Da bi se nosečnica lažje sprijaznila s telesnimi spremembami, je dobro, da poišče pravi razlog za svoje počutje. Lažje bo sprejela spremembe, če se veseli nosečnosti in se o svojih občutkih, tudi manj prijetnih, lahko pogovarja s partnerjem, ljudmi, ki so ji blizu. Seveda pa je pomembno, da vsaka nosečnica skrbi za svoje telo in svoje zdravje ter tako za zdrav razvoj otroka.

Noseča sem, pa vendar me obdajajo zelo mešani občutki. Kaj, če ob porodu ne bom začutila materinske ljubezni? Kaj, če otroka ne bom vzljubila?

V času nosečnosti se med drugim vzpostavlja tudi povezanost z otrokom. Najprej sta otrok in mamica povezana prek telesa, potem se vzpostavlja čustvena vez, ko mamica čuti otrokov srčni utrip, premikanje, brcanje … Skoraj nemogoče je, da se mama ne bi navezala na otroka… tudi če ga v času nosečnosti ne doživlja čustveno intenzivno, se to spremeni, ko se otrok rodi, ko vidi svojega otroka in ga vzame v naročje. Materinska ljubezen je nekaj kar je položeno v naravo ženske. Le včasih se zgodi, če je prisotna kakšna travma, zelo težka izkušnja, bolezen, da ne moremo začutiti te ljubezni. Takrat je dobro poiskati strokovno pomoč.

Noseča sem in strah me je, da za tega otroka ne bom znala skrbeti, ga ne bom pravilno negovala. Kako naj se znebim tega strahu?

Omenjeni strah se pojavlja predvsem pri prvi nosečnosti, ko še nimamo izkušenj, kako skrbeti za svojega otroka. Vsaka bodoča mamica se postopno in sproti uči skrbeti za otroka in ga negovati. Nihče od bodočih staršev ne ve vsega in starševstva se ne moremo vnaprej naučiti. Danes je veliko možnosti, kjer lahko dobimo koristne informacije in spoznavamo, kako skrbeti za otroka in ga pravilno negovati. Obstaja materinska šola za bodoče starše, predavanja za mlade mamice, obstaja vse polno literature. To seveda ne pomeni, da moramo vse osvojiti in se vsega naučiti še preden se otrok rodi. Dobro je kaj prebrati, poiskati informacije, vprašati, da dobimo občutek, kaj vse nas čaka. Največ pa se vsi starši naučijo ob svojem otroku. Otrok pokaže in da vedeti, kaj potrebuje in ob njem se starši učijo starševstva in kaj pomeni biti starši. Tako kot se otrok uči od staršev, se tudi starši učijo od otrok.

Noseča sem in moje počutje je večkrat negativno kot pozitivno. Strah me je poporodne depresije. Kaj lahko storim sama, da do nje ne bi prišlo?

Na počutje v času nosečnosti vplivajo hormonske spremembe in različne življenjske okoliščine (stres, težave v nosečnosti, službeni, družinski odnosi, bolezen …). V času nosečnosti je še posebej pomembno paziti na zdrav način življenja: zdrava prehrana, izogibanje stresu, primerna telesna aktivnost, več počitka. Pomembno je tudi govoriti o svojih občutkih; posebej dvomih, negotovostih, o strahu … Besede pomagajo tako, da težkim čutenjem jemljejo moč. Če so ti občutki zelo močni, je dobro poiskati terapevtsko pomoč, da skupaj s terapevtom delate na težkih čutenjih.

Kaj naj storim, če po porodu pride do poporodne depresije?

Če pride do poporodne depresije, je potrebno poiskati strokovno pomoč, ker le tako najbolje poskrbimo zase. Ob strokovni pomoči je boj s poporodno depresijo lažji in bolj učinkovit. Pri blagi obliki bo verjetno dovolj psihoterapevtska pomoč. Pri hudi poporodni depresiji (to ugotovi zdravnik, psihiater), pa bo potrebno zdravljenje s pomočjo antidepresivov. K hitrejšemu okrevanju pomaga kombinacija zdravil in psihoterapije. Zelo pomembno je, da znake depresije čim prej prepoznamo in poiščemo pomoč, da se potem lahko vzpostavlja navezanost in ljubeč odnos z otrokom.

Če imate vprašanje za Ringarajino strokovnjakinjo mag. Kornelijo Ferčak, ji ga lahko zastavite TUKAJ.