|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Odzivanje na otrokove potrebe

mag. Neja Samar Brenčič, Zavod IZRIIS, 3.11.2011
Raziskave zadnjih nekaj desetletij jasno kažejo, da nega, ki jo otroci prejmejo kot dojenčki in malčki, vpliva na to, kakšni ljudje bodo postali. Starši v večini dobro razumejo fizične mejnike, manj pa pomembne intelektualne in socialne stopnje.

image
/11


Raziskave kažejo, da so starši, kadar vedo, kako se otrok razvija, bolj odzivni, občutljivi in spretni starši, otroci pa so kratkoročno in dolgoročno na boljšem.

 

Glede na ugotovitve raziskave »Kaj odrasli vedo o razvoju otroka« starši dobro razumejo fizične mejnike, npr. kdaj otroci shodijo, manj pa so seznanjeni s pomembnimi intelektualnimi in socialnimi stopnjami.

 

Za pridobitev teh rezultatov so raziskovalci iz Centra za raziskavo otroka, družine in skupnosti anketirali 1.400 staršev in drugih odraslih, ki so v stiku z otroki. Ugotovili so, da je večina ljudi vedela, kdaj in kako so se otroci naučili hoditi, metati žogo ali risati. Ko pa je prišlo do vprašanj o navezanosti in razvijanju odnosov, o vživljanju, prijateljstvu, sodelovanju in komuniciranju, niso bili prepričani, kako odgovoriti.

 

Da bi pomagali staršem, skrbnikom in ljudem, ki jih podpirajo, so tu opisani ključni mejniki prvih petih let otrokovega življenja.

 

 


Prvo leto življenja

 

Navezanost, komunikacija, osebnost in sodelovanje se začnejo razvijati takoj ob rojstvu otroka in so ob prvem rojstnem dnevu dobro utrjeni. Raziskave kažejo, da kadar matere dojenčke izključno dojijo vsaj prvih šest mesecev in nadaljujejo do enega leta, so njihovi otroci bolj čustveno navezani in razvijejo tudi dolgoročne intelektualne sposobnosti. Nekatere raziskave kažejo, da dojeni otroci jokajo manj, so bolj pozorni in imajo boljši motorični razvoj. Matere, ki dojijo otroke, kažejo večje zaupanje in večje negovalne sposobnosti. Dojenje ima tudi pomembne hranilne in zdravstvene prednosti za otroke, npr. zaščita proti nekaterim boleznim in okužbam. Te prednosti so lahko od samega mleka, od bližine in intimnosti pestovanja matere, pogostega dotika kože s kožo ter verbalne in vizualne komunikacije med mamo in otrokom.

 

Jokanje je prva stopnja v komunikaciji dojenčka. Različen jok izraža potrebe in želje, vendar včasih tudi zdravi dojenčki jokajo brez pravega, očitnega razloga. Dolžina časa, ko dojenčki jokajo, se zelo razlikuje. Večina dojenčkov v prvih šestih tednih življenja joka 1–3 ure na dan. Dolžina časa in intenzivnost njihovega joka se stopnjuje in doseže vrh pri treh mesecih starosti. Nato se jokanje zmanjšuje, saj se dojenčki učijo komunicirati s smehom, z dotikom ali oblikovanjem glasov. Nekateri dojenčki veliko jokajo brez pravega razloga in jih je težko potolažiti. Te dojenčke pogosto imenujejo količne, vendar se to običajno zmanjša okoli petega meseca.

 

Dojenčki začnejo razvijati čustveno navezanost do svojega prvega negovalca okrog šestega meseca starosti. Ta proces je poznan kot »navezanost«. Negovalci, ki so topli, odzivni in občutljivi na potrebe svojih otrok, jim pomagajo zgraditi pozitivno navezanost in odnose. Otroci, ki zaupajo vsaj enemu negovalcu, uživajo oseben občutek vrednosti in zaupanja v druge ljudi. So samostojni, učinkoviti, sočutni in kompetentni vse od stopnje malčka in tja do mladostništva. Če ostanejo navezani na začetne negovalce, ko odrastejo, bodo še naprej gradili bližnje odnose z drugimi v življenju. Odnosi navezanosti otroke oskrbijo z razumevanjem in s cenjenjem njihove kulture, otroci z nestabilno navezanostjo pa lahko kasneje v življenju trpijo zaradi motenj ravnanja, agresije, depresije ali nesocialnega vedenja.

 

Nedavna raziskava tudi opozarja, da otroci, ki prejmejo od negovalcev mešana znamenja (tolažba in jeza hkrati), se srečujejo z večjim tveganjem za slab razvoj.

 

Razlike v dojenčkovem značaju ali načinih odzivanja na svet in nove ljudi so očitni od zgodnjih mesecev. Nekateri se na nove predmete odzivajo hitro, drugi se odzivajo bolj počasi oziroma sploh ne. Nekateri zlahka potujejo od enega odraslega k drugemu, drugi vztrajajo, da ostanejo v rokah svoje matere. Nekateri so aktivni, drugi niso. Nekatere je lahko potolažiti in so jim nove izkušnje dobrodošle, druge je težko potolažiti in ne marajo novih izkušenj. Nekateri se veliko smejijo, drugi so resni. Starši se morajo naučiti, kako se občutljivo odzivati na otrokov značaj in kako se prilagoditi na dojenčkova znamenja. Okrog prvega rojstnega dneva začnejo dojenčki deliti aktivnosti in predmete z drugimi. Kažejo zanimanje za druge otroke in družinske člane, kot so bratje in sestre ter dedki in babice. Dvigujejo tudi svoje roke, da jih starši ali negovalci dvignejo, in radi se igrajo igre.

 

Od 1. do 3. leta

Malčki, stari od enega do treh let, postanejo bolj neodvisni. Naučijo se jezika, začnejo se zavedati samega sebe in potreb drugih, izbirajo aktivnosti, ki jih zanimajo. Pri dveh letih otroci začnejo razvijati potrpežljivost, občutek samokontrole in začnejo ustvarjati prijateljstva. Prijaznost, negovanje, radovednost, ustvarjalnost in bistrost se pojavijo v naslednjem letu. Okrog tretjega leta starosti te značajske lastnosti začnejo označevati otrokovo osebnost.

Ko starši uvedejo pravila in omejitve, da bi zaščitili otrokovo varnost, se pogosto pojavijo konflikti. Malčki, ki so razburjeni, se lahko odzovejo s kričanjem, z grizenjem, udarjanjem ali izbruhi trme. Težave v obnašanju se zmanjšajo, ko otrok izboljša verbalne in socialne spretnosti. Ta čas je za majhne otroke pomemben, saj se naučijo čustva izražati verbalno, ne pa da na konflikt odreagirajo z napadom trme. Da se pogajajo, namesto da postavljajo zahteve in da se z drugimi po konfliktu pobotajo. Učenje teh spretnosti pri tej starosti pomeni, da jih bodo najverjetneje vzdrževali skozi otroštvo.

Zmožnost govorjenja se razvije pred tretjim letom starosti. Otroci se najprej izražajo s posameznimi besedami (»sok« za »rad bi sok«), nato napredujejo do dvobesednih fraz (»rad sok«) in potem tri besede (»Rad bi sok.«) in bolj kompleksni stavki (»Rad bi sok v rdečem lončku.«) Negovalci, ki ponavljajo besede, prepoznavajo objekte in pogosto sprašujejo, kako lahko izboljšajo jezikovne spretnosti malčkov. Za zgodnji jezikovni razvoj in učenje branja je zelo pomembno, da otroku v tem obdobju veliko beremo.

 

Od 3. do 5. leta

Ko malčki postanejo bolj verbalno sposobni in njihova domišljija in empatija raste, izbirajo prijatelje, oblikujejo skupine in sodelujejo za dosego ciljev. Vse te spretnosti so dosežene skozi nestrukturirano igro in s sodelovanjem z družinskimi člani. Otroci se naučijo igrati najprej sami s sabo ali z odraslimi. Triletni otroci preživijo veliko časa v igri v bližini drugih otrok, pri štirih letih pa so že bolj spretni v igranju z majhnimi skupinami otrok. Nekateri otroci se raje igrajo sami, drugi v majhnih skupinah. Nekateri otroci imajo raje miselne igrače (kot so sestavljanke, konstrukcijske igrače), drugi se radi vključujejo v igro pretvarjanja (kot so družinske vloge, trgovina, gasilci), tretji imajo radi konstruktivne igre (npr. v umetnosti ali s kockami). Drugi otroci imajo raje fizične aktivnosti in igre na prostem. Včasih se fantje »igrajo pretep« ali lovijo svoje prijatelje, medtem ko se skupaj smejijo in hihitajo. Nestrukturirana igra omogoča otrokom, da oponašajo odrasle, izboljšajo motorične sposobnosti, gradijo zavest, razvijajo ustvarjalnost in se učijo sodelovanja s svojimi prijatelji. Starši bi morali omogočati otrokom veliko časa za nestrukturirane aktivnosti, kjer se otroci naučijo voditi svojo lastno igro.

 

Zaključek

V prvih petih letih življenja se otroci naučijo razvijati odnose z drugimi, sporazumevati, sodelovati, ustvarjati prijateljstva in igrati. Skrbni starši in primarni negovalci, ki razumejo te mejnike, se lahko odzovejo na otroke na načine, ki spodbujajo učenje, izboljšajo obnašanje in zmanjšajo prihodnje čustvene težave.

 

Grajenje vezi, ki traja celo življenje

Osem mesecev star Blaž (ni otrokovo pravo ime) je lačen in utrujen. Začne cviliti in jokati. To je njegov način sporočanja, kaj potrebuje. Njegova mama prepozna sporočilo, ga potolaži in nahrani. Blaž začenja prepoznavati vzorec materine nege. Uči se, da ko potrebuje pomoč, mu bo njegova mama pomagala. Mama in dojenček ustvarjata vez zaupanja. Vsi ljudje smo rojeni s težnjo po povezovanju z drugimi. Kot večina dojenčkov je Blaž začel prepoznavati glasove in vzpostavljati odnos do njih, še preden se je rodil. Od rojstva naprej je oblikoval vez s pomembnimi odraslimi v svojem življenju. Ta vez ali navezanost postane močnejša in bolj utrjena, ko se nauči zaupati tem odraslim. Prednosti oblikovanja varne navezanosti trajajo skozi otroštvo in še naprej. Blaž bo postal pogumen, če bo oblikoval vez zaupanja z vsaj enim od svojih staršev. Otroci lahko oblikujejo navezanost z enim ali obema staršema. Ko bo rasel, bo bolj pripravljen vstopati v nove situacije in raziskovati okolico. Odprt bo za ustvarjanje prijateljstev in spoznavanje novih ljudi. Kot odrasel bo oblikoval odnose bližine in navezanosti.

 

Več kot dve tretjini otrok razvije močne in varne vezi s svojimi starši. Ti otroci so v bližini svojih staršev veseli in želijo biti z njimi. V bližini staršev so nasmejani, se z njimi igrajo in iščejo njihov ljubeč dotik. Nekaterim odraslim pa se je težko odzvati otrokom na skrben, zanesljiv in občutljiv način. Ovirajo jih skrbi za denarne, zakonske in zdravstvene težave. Starši, ki niso oblikovali trdnih vezi s svojimi starši, morda ne vedo, kako zgraditi vezi s svojimi otroki.

 

Navezanost starš–otrok lahko trpi, če te situacije trajajo predolgo ali se pogosto dogajajo.

Starši lahko pomagajo graditi močne vezi zaupanja, ki bodo otroku pomagale zdaj in v prihodnosti.

 

Tu je nekaj predlogov:

? ko dojenček joka, ko mu je neudobno ali je v stiski, ga hitro potolažite;

? držite ga v naročju in mu nežno govorite;

? nahranite ga, če je lačen;

? previjte ga, če je njegova plenička mokra;

? ustvarite obrede pred odhodom v posteljo, obroki in kopanjem, saj obredi otrokom sporočajo, da bodo njihove potrebe zadovoljene na predvidljiv;

? bodite občutljivi za dojenčkov lasten ritem spanja in hranjenja;

? imejte vsak dan čas, ko ste osredotočeni na otroka; preživite ta čas z objemanjem, pogovarjanjem in igranje z njim;

? bodite pozorni na utrujenost, lakoto ali neudobje;

? pridružite se mu v njegovi igri, ampak dovolite, da on vodi;

? ponudite nove ideje, ki bi lahko bile zabavne;

? pomagajte mu, ko postane nemočen, neuspešen in čestitajte mu, ko reši problem.

 

Starši morajo skrbeti zase, da se lahko odzivajo na potrebe svojih otrok. Dovolj počivajte. Prosite za pomoč svoje starše, prijatelje in sorodnike. Poiščite v okolici vire, ki nudijo denarno, zakonsko in zdravstveno pomoč.


Preberi še:

Starši: Vam otrok zaupa?

 

 

NE SPREGLEJTE!

Družinski center OAZA vas vabi na brezplačen pogovor ali posvet, vsako sredo od 17.00 - 19.00. Dobrodošli ste, da nas obiščete, skupaj s partnerjem, sami ali z otrokom, kadar imate velika ali mala vprašanja. Čaka vas prijetno vzdušje ter svetovalka ali svetovalec za zakonska in družinska vprašanja.

Prosimo vas, da svoj obisk predhodno najavite na številko 031/691 - 119 ali elektronski pošti info@izriis.si

Za več informacij obiščite spletno stran www.izriis.si/druzinsko-svetovanje.html


Program sofinacira Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve.


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Ustvarite si velikonočno čarobnost kar doma
Pripravili smo nekaj idej, ki bodo zagotovo prinesle veliko veselja in čarobnosti v vaš praznični dom. Skupaj bomo spekl...
17
Pisanka za Karolino
Kot vsi drugi otroci tudi deklica Karolina v teh dneh že veselo pričakuje darilo velikonočnega zajčka. Največje in najle...
6
10 zanimivih idej za velikonočne aktivnost...
Za vas smo pripravili 10. idej za praznične aktivnosti, ki jih lahko organizirate z otroki za veliko noč. Otroci bodo ta...
6
Zabavne velikonočne igrice
Velika noč je tudi zaradi simpatičnih velikonočnih opravil in iger, eden najbolj razburljivih praznikov za otroke. Zelo ...
5



BLOG: Kaj pa, če nočem biti "samo"...
Sem slaba mama? Prevec delam? Premalo dam sebe otrokom? Sem sebična, ker uživam še v toliko drugih stvareh in ne samo v ...
To pravilo je moje fante rešilo pred ugrab...
Mama je odkrila, da je pravilo, ki ga je otrokom postavila nekaj let prej, verjetno rešilo njihova življenja.




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?