/11 /11

Kaj je osebni stečaj in komu je namenjen?

Gre za sodni postopek, ki naj bi omogočal prezadolženim fizičnim osebam, da iz svojega premoženja v okvirju svojih možnosti poplačajo vse svoje upnike, s tem da lahko v stečajnem postopku tudi predlagajo sodišču, da jih oprosti obveznosti plačila dolgov, ki niso bili poplačani iz obstoječega premoženja v stečaju.

Osebni stečaj je namenjen predvsem potrošnikom ("navadnim" fizičnim osebam) in podjetnikom posameznikom (s.p.) ter zasebnikom (odvetniki, notarji, izvršitelji ipd.).

Osebni stečaj je izvedba stečajnega postopka nad dolžnikom, ki je fizična oseba. Namen osebnega stečaja je izenačitev položajev različnih upnikov tako, da bi dobili plačilo svojih terjatev hkrati in v enakih deležih, ter tudi sanacija nastalega dolžnikovega položaja. Zoper uvedbo osebnega stečaja v naše pravo je bilo veliko pomislekov, kljub temu da je ureditev osebnega stečaja obveznost Republike Slovenije kot članice Evropske unije, in da je nujno potreben zaradi varstva dolžnikov, ki so postali prezadolženi, pogosto tudi brez svoje krivde. Kritika je zlasti opozarjala, da bo možno osebni stečaj zlorabiti, vendar glede na dejstvo, da je osebni stečaj pod nadzorom sodišča, so možnosti za zlorabo minimalne, saj zakon vsebuje vrsto preventivnih ukrepov, ki onemogočajo morebitne zlorabe.

Postopek osebnega stečaja lahko razdelimo na dva dela, in sicer na postopek stečaja s popisom dolžnikovega premoženja, z unovčitvijo dolžnikovega premoženja in sorazmernim poplačilom upnikov, kar je sicer namen vsakega stečajnega postopka, ter postopek razbremenitve dela obveznosti v obsegu neplačanih terjatev, ki se izvede znotraj postopka osebnega stečaja. 

Kakšni so pogoji za začetek postopka osebnega stečaja?

Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži sam dolžnik ali upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.

Postopek osebnega stečaja se vodi proti insolventnemu dolžniku. Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih zapadlih obveznosti (trajnejša nelikvidnost) ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben.

Dolžnik, ki je potrošnik, je trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov ali če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 EUR.

Dolgoročno plačilno nesposoben pa je dolžnik, čigar vrednost premoženja je manjša od vsote njegovih obveznosti (prezadolženost).

Kako poteka stečajni postopek?

Dolžnik, ki je vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ali pa je bil ta proti njemu vložen, mora sodišču podati poročilo o stanju svojega premoženja.

Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost dolžnika omeji tako, da NE more:

• sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, samostojnemu podjetniku ali zasebniku pa preneha takšen status;
• brez soglasja sodišča najeti posojila ali dati poroštva;
• odpreti novega transakcijskega ali drugega računa;
• se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.

V postopku osebnega stečaja vodi dolžnikove posle upravitelj in ga tudi zastopa.

Kaj spada v stečajno maso?  

V stečajno maso spada vse premoženje dolžnika ob začetku postopka in vse premoženje, doseženo z unovčevanjem in upravljanjem stečajne mase ter izpodbijanjem pravnih dejanj dolžnika. Poleg navedenega v stečajno maso spadajo tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom, in premoženje, ki ga dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom, razen zakonsko izvzetih prejemkov.

Kakšne so posledice po končanem postopku?  

Po končanem postopku dolžnik NI prost obveznosti, ki v postopku niso bile v celoti poplačane! 

Lahko pa pred koncem postopka vloži predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka, v delu, v katerem v tem postopku ne bodo poplačane.

Da bi preprečili, da bi se dolžnik večkrat zaporedoma posluževal te možnosti, zakon določa, da mora od zadnjega pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti preteči najmanj deset let. S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let od uvedbe postopka osebnega stečaja in tudi ne od enega leta po vložitvi predloga za odpust obveznosti ter ne daljše od petih let od uvedbe osebnega stečaja. Po poteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero učinkuje odpust obveznosti.

Kakšni so stroški postopka?

Predlagatelj osebnega stečaja bo moral ob vložitvi predloga plačati predujem za kritje začetnih stroškov postopka, pri čemer je višina predujma odvisna od vrednosti premoženja, ki spada v stečajno maso in števila upnikov, in lahko znaša od 1.500 EUR naprej. 

več informacij lahko najdete na: Pravo za telebane in Academia

PREBERI ŠE:

Družina na razpotju: kriza in rešitve