|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Pomen igre za razvoj otrokove osebnosti

Nina Klemen, 1.2.2010
Če igro nenehno določajo in usmerjalo odrasli, na otroka deluje negativno, ker zavira njegovo ustvarjalno domišljijo, lastno iniciativnost ter samostojnost. Taka igra ne sprošča otrokove osebnosti in njenih sil.
Ključne besede:

image
/11


Mnogokrat igro določajo in usmerjalo odrasli, na otroka deluje negativno, ker zavira njegovo ustvarjalno domišljijo, lastno iniciativnost ter samostojnost. Taka igra ne sprošča otrokove osebnosti in njenih sil, ne daje otroku poleta in zadovoljstva ter zato nima blagodejnega učinka. S kritiko stališč, ki odobravajo skrajen in pretiran poseg odraslih v otrokovo igralno dejavnost, še ni rečeno, da je pravilno drugo stališče češ, otrok naj bo v igri popolnoma prepuščen samemu sebi, odrasli naj se ne vmešavajo v otroško igro. Praksa je pokazala, da je tudi tako stališče zgrešeno. Dogaja se, zlasti pri manjših otrocih, da imajo veliko željo po igri, vendar si ne znajo pomagati, niti pri iskanju sredstev, niti pri uporabi teh sredstev. V takih primerih je pomoč odraslih koristna. Njihova naloga je v tem, da pomagajo, če drugače ne gre. Ni pa prav, če v pomoči ' gredo predaleč, kajti, v takih primerih otroci izgubijo iniciativnost, , izvirnost in samostojnost. Tiste zamisli, ki so jih otroci sami zmožni uresničiti, je prav, da jih odrasli prepuste njim, naj se le potrudijo kolikor morejo.

 

Če je igra otrok izključno enostranska je prav, če odrasli skušajo s primerno spodbudo, ali z drugim igralnim sredstvom, zbuditi otrokom zamisel in veselje za druge oblike iger. S tem omogočimo otroku vsestranski razvoj. z igro razvijajo otrokove funkcije in sposobnosti, Razen tega si otrok v igri tudi pridobiva izkustvo Pravzaprav ne moremo strogo ločiti vplivov igralne dejavnosti na eni strani na razvijanje otrokovih sposobnosti, emocij, osebnih lastnosti in na utrjevanje motivov za ravnanje, na drugi strani pa vpliv igralnih dejavnosti na pridobivanje izkustva. Dejansko otrok v igri hkrati razvija svoje funkcije v najširšem smislu besede ter hkrati pridobiva tudi nova izkustva. Ti procesi so v celotnem delovanju otrokove psihe medsebojno povezani ter vplivajo drug na drugega.Zlasti ne smemo prezreti vpliva igre na razvoj otrokove domišljije Proti koncu drugega življenjskega leta opažamo pri otroku začetke posebne vrste iger, ki jim pravimo domišljijske igre.Otrokova domišljija omogoča izvirnost s tem, da povezuje v igri dejavnosti in lastnosti, ki v resnici niso povezane. S tako igro otrok prav posebno spodbuja in razvija domišljijo ter se tako v skladu s svojimi željami in potrebami tudi osebno izživlja.Na razvoj otrokove ustvarjalne domišljije zlasti v veliki meri vplivajo ustvarjalne igre, katerih začetke opazimo pri otrocih že v tretjem življenjskem letu, zlasti pa pridejo vsestransko do izraza v šestem življenjskem letu. Značilno za ustvarjalne igre je, da otrok ne daje stvari skupaj po principu poskušanja, ampak ima predstavno sliko o cilju svoje dejavnosti ter s tega vidika usmerja svojo dejavnost. Pri nastajanju takih predstavnih slik in tudi pri njihovi izvedbi, se nenehno zrcali poleg delovanja drugih funkcij, zlasti delovanja otrokove ustvarjalne domišljije.

Ustvarjalne igre ne pomagajo samo pri spoznavanju okolja, ampak so tudi sredstva za pri vzgojo moralnih kvalitet. V otroškem vrtcu se otroci pogosto igrajo po skupinah. Takrat je njihovo prizadevanje usmerjeno k dosegi skupnega cilja. V organizaciji in izvajanju takih iger so velike možnosti za pri vzgajanje začetnih navad družbenega dela v kolektivu.

Pravilno organizirane igre z resničnim materialom pomagajo razvijati visoko delovno sposobnost in kulturo. Pri otrocih se razvije ustvarjalna otroška domišljija. Igre z resničnim materialom in ustvarjalne igre razvijejo pri otroku prostorske predstave.

Kakor pri delovnih nalogah, tako se otrok tudi pri igri srečuje z raznimi težavami in ovirami ter jih, čeravno na nekoliko svojstven način, vendarle premaguje. Večkrat gre celo za znajdenje v novih situacijah, kjer samo mehanična uporaba izkustva ne zadostuje, zato mora iskati novih poti. V takih primerih pride do izraza otrokova inteligentnost. Kakorkoli analiziramo otrokovo dejavnost v igri, pridemo do zaključka, da ima velik pomen za razvoj vseh otrokovih sposobnosti, vključno tudi inteligentnosti. Hkrati otrok v igri tudi sprošča in razvija svoja čustva s tem, ko doživlja vedno nek odnos do raznih dejavnosti, do določenih vsebin ter do članov igralne skupine.

V družabnih igrah se razvijajo tudi socialna čustva, npr. simpatija do človeka, naklonjenost, obzirnost, solidarnost, požrtvovalnost. Otrok v igri spoznava, da mu je soigralec potreben za izvedbo določenih iger se skupno z njim veseli itd. Zato smemo upravičeno zaključiti, da je igra važno sredstvo za razvoj otrokovih moralnih vrlin, ki vplivajo na moralno vrednotenje. Otrok se v igri vadi obvladovanja samega sebe ter hkrati upoštevati druge člane skupine in se i včasih tudi v korist kolektiva podrediti. S tem se otrok tudi usposablja za socialno življenje, brez katerega si ne moremo zamisliti sodobne družbe.

 

Igra in njen pomen za duševni razvoj otroka

Igra pa je že sama po sebi otroku prijetna, ker ustreza njegovi podzavestni potrebi po udejstvovanju. Motiv otrokove igralne dejavnosti je torej zabava, motiv dela pa je vedno kakšen vrednoten praktičen smoter.

Razlikujemo dve vrsti iger. Ena vrsta so poskusne igre. To so igre, v katerih otrok preizkuša svoje moči in ustvarjalno sposobnost. Druga vrsta iger so družabne igre, v katerih se otrok čustveno izživlja v družbi so vrstnikov. . Otroku gre v igri za to, da zadosti svoji želji po dejavnosti, od katere si obeta doživeti veselje. Otrok se z igro razveseljuje. Razveseljevanje je temeljni motiv njegove igralne dejavnosti. Tega se otrok tudi jasno zaveda.

 

Igra je torej priprava za poznejše poklicno delo. Z igro si otrok nedvomno pridobiva spretnosti za poznejše poklicno delo, čeprav se tega ne zaveda. Toda malo verjetno je, da se otrok igra s tem namenom. Otrok se igra zato, ker čuti potrebo po udejstvovanju. Zavest, da se tej potrebi v igri zadošča, mu pripravlja veselje.

 

Pri igri je otrok udeležen s celo svojo osebnostjo. Pri otroških igrah ne gre samo za mehanično posnemanje, ampak za otrokovo udejstvovanje, pri katerem se uveljavlja njegova osebnost. Ker daje igra učinkovito pobudo za otrokov duševni razvoj, ni priporočljivo, da bi otroku vsiljevali igre, ki so za tak razvoj neustrezne ali igre, ki celo prenapenjajo njegove psihične sile. Otrok se mora v igri čutiti sproščenega, svobodnega, kajti le svobodna igralna dejavnost pripravlja otroku veselje in mora pospeševati njegov duševni razvoj. Svobodna igra dviga otrokovo samozavest.

Igra pospešuje ne samo otrokove intelektualne funkcije, zlasti predstavljivost in domišljijo, temveč ugodne vpliva tudi na razvoj njegovih socialnih emocij, kajti v socialnih igrah se razvije tudi emocija obzirnosti do drugega človeka. Družabni igri se otrok uči obvladati svoje egoistične težnje in brzdati samovoljo, ko se mora ozirati na druge osebe, ki z njim sodelujejo v igri. Tako se izkaže igra kot izdatno sredstvo za vzgojo otrokovega moralnega značaja.

 

Vloga odraslega pri otrokovi igri

Igra je zabavna. Otroci se v njej mnogo angažirajo, vendar lahko postane po določenem času ponavljajoča se dejavnost. Dogaja se, da se otroci vključujejo v ene in iste igralne dejavnosti, prevzemajo ene in iste vloge ter enake oblike vedenja. Zato je po mnenju več avtorjev vloga odraslega pri oblikovanju, razvoju in poteku otrokove igre ključna. Odrasli lahko otroka spodbudi, usmerja in vodi k razvojno višjim in zahtevnejšim ravnem igralnih dejavnosti.

Odrasli lahko s spodbujanjem otroku pomaga rešiti problem, ki se je pojavil v igri; a predlaga alternative, vzpodbudi simbolno igro z jasnostjo in izdelanostjo vsebine in vlog; občasno poveže igro tako, da pomaga začeti igrati vlogo v simbolni igri. . .

Vključevanje odraslega v igro pa je odvisno od značilnosti otrok, njihove aktivnosti, situacie in ciljev igralne dejavnosti (Marjanovič Umek in Lešnik Musek, 2001).

 

 

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Ustvarite si velikonočno čarobnost kar doma
Pripravili smo nekaj idej, ki bodo zagotovo prinesle veliko veselja in čarobnosti v vaš praznični dom. Skupaj bomo spekl...
9
10 zanimivih idej za velikonočne aktivnost...
Za vas smo pripravili 10. idej za praznične aktivnosti, ki jih lahko organizirate z otroki za veliko noč. Otroci bodo ta...
6
Velikonočne ustvarjalne ideje
Pomlad se prebuja in izza grma že kuka – velikonočni zajček! Krasno, še ena priložnost za tematsko ustvarjanje! Idej je ...
6
Naredite sami: Recepti za najlepše milne m...
Le kateri otrok ne obožuje milnih mehurčkov!? Več kot jih je in večji kot so, večje je veselje. Če se želite izogniti ku...
6



Odlog vpisa v prvi razred - da ali ne?
V zadnjih letih se starši in vzgojitelji otrok, ki zaključujejo vrtčevsko obdobje, vse bolj srečujejo z vprašanjem, ali ...
Kako izgleda poletje v vrtcu?
Poletje je čas, ko se zaprejo šole in otroci so prepuščeni staršem, starim staršem, organiziranim počitnicam ... Kako pa...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?