|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Pravljice zdravijo otroke in odrasle

Dr. Tanja Repič, zakonska in družinska terapevtka, 2.12.2016
Pravljice delujejo na otrokovo podzavest, so neke vrste simbolni jezik, saj otrok prek njih projicira svoja notranja občutja v junake. Pomagajo mu prebujati čustva, razvijati domišljijo, graditi samopodobo in premagovati strahove.

image
Otroku vedno pravljico preberite do konca.
/11


Pripovedovanje zgodb in branje pravljic je zagotovo nekaj, kar ljudi povezuje že leta in leta, iz generacije v generacijo. Dejstvo je, da je vsebina prebranega celo manj pomembna od samega načina branja, tona glasu, mimike bralca, pogovora po pravljici, odgovorov na vprašanja, ki jih otrok običajno zastavlja, čustvenega vzdušja, ki se ustvarja ob zgodbi med bralcem in otrokom ter razlage, ki mora slediti na koncu ... Prav zato branja s strani odraslega in poslušanja, ki ustvarja magičnost in zaupanje, ne more nadomestiti noben avdio ali video posnetek oziroma zgodba iz pločevinke, kot temu reče Angelina Bauer, avtorica knjige Pravljice zdravijo –pomembnega avtorskega dela na področju otroške psihologije, saj zgodbo osvetli in predstavi tudi s psihološkim in terapevtskim jezikom.


Pravljice za prebujanje čutov, razvoj domišljije in pripovedovanje o sebi

Pravljice delujejo na otrokovo podzavest. So neke vrste simbolni jezik, saj otrok prek njih projicira svoja notranja občutja v junake, zato je pomembno, da ima možnost tudi sam pripovedovati o pravljici, kajti s tem najpogosteje pripoveduje tudi o sebi (npr. lahko preko risbe, ko nariše prizor, ki ga je najmočneje nagovoril, spregovori o občutjih narisanega lika in s tem govori v resnici tudi o svojih čutenjih ...). S tem otrok daje iz sebe vse tisto, kar mu ostaja napredelano, kar morda težje ubesedi, še zlasti pa z izjemno sposobnostjo vživljanja v različne like prebuja svoje čute (voh, sluh, okus ...), razvija domišljijo, prejema vrednote, ki jih podaja zgodba. Ko otrok gleda v pravljici junaka, s katerim se poistoveti, mu je ne glede na to, kaj doživlja, lažje, ker »od zunaj« opazuje – z varne razdalje. Na ta način prej lahko predela čustvene vsebine.

Podobno je v odraslem svetu. Ko vidimo pri drugih podoben problem, kot ga imamo sami, jim lažje svetujemo ali drugače povedano – če si svojo življenjsko situacijo zamislimo, kot da jo gledamo na platnu, izven sebe, bomo prej začutili tisto, česar morda ne zmoremo začutiti, ko se vrtimo v začaranem krogu in bomo prej doumeli tisto, česar ne moremo, ko so naše misli polne predsodkov in dvomov ...


S pravilno razlago pravljice otroku pomagamo premagati strahove in izboljšati samopodobo

Otroka se med branjem najbolj dotaknejo prav podobe, ki si jih sam ustvarja oziroma tisti liki, v katere se vživi. Če otrok v resničnem svetu pogosto doživlja nemoč in težke trenutke, se lahko vsaj v pravljici, ko se identificira z močnim junakom, ki uspešno premaga zlo, za trenutek sprosti in oddahne. V pravljičnem svetu običajno najšibkejši junak opravi najtežjo nalogo (npr. najšibkejši in najmlajši brat premaga pametne brate, ki pa niso tako prijazni in dobrosrčni). To lahko daje otroku, ki se doživlja šibkega in ima negativno samopodobo, novo upanje in občutek moči, da bo morda le zmogel in da obstaja rešitev tudi za njegovo stisko. Prav zato je pri vsem tem zelo pomembno, da pravljici sledi razlaga, saj v nasprotnem primeru prebrana zgodba in vzdušje v otroku puščata strahove in nemir, še zlasti takrat, ko se bo med branjem poistovetil s katerim od likov (ne glede na spol), ki je bil kaznovan, poražen, osramočen ali celo umorjen. Tako bo lahko naprimer deček, ki mu oče pogosto govori, da je poreden, preko pravljice dojemal, da tisti, ki je poreden vse izgubi, ostane sam in ga nihče ne mara. Po pravljici bo ostajal s strahom in stisko, da bodo tudi njega morda zapustili, da bo ostal sam in ga nihče ne bo imel rad. Če pa bo ob njem oče ali mama, ki bosta znala spregovoriti o tem, kar čuti, ga slišati v njegovih strahovih in stiskah ter mu odgovoriti na vprašanja, bo lahko preko pravljice čustveno predelal tudi vse tisto, kar v realnem svetu težko obvladuje ali kar ga obremenjuje. Sploh manjši otroci so še toliko bolj dovzetni za vsako zgodbo, ker ne ločujejo med domišljijskim svetom in resničnostjo. Zato bodo lahko že med branjem nemirno ustavljali s spraševanjem in želeli izvedeti, zakaj je nekdo žalosten, zakaj so nekoga poslali od hiše, zakaj je nekdo kaznovan, zakaj ... To samo pomeni, da je vsebina za njih postala čustveno prenasičena in potrebujejo s strani odraslega besede, ki ga bodo sprostile in umirile, da bo lahko sledil naprej. Če odrasel tega ne sliši in samo vztraja, da je treba biti do konca tiho ter poslušati, lahko to otroka zelo vznemiri, včasih celo tako zelo, da se čustveno nezavedno odklopi v svoj svet ali zamrzne, ker ne zmore več slediti. To se dogaja zlasti takrat, ko je v vsebini prisotno kakršno koli nasilje ali strahovi.


Vzemite si čas in pravljico preberite do konca

Podobno se dogaja tudi odraslemu, ko je preplavljen z vsemi možnimi čutenji pod vplivom stresa in konfliktov ter potrebuje nekoga, ki mu bo lahko govoril o svojih bolečinah in dvomih, nekoga, ki ga bo začutil in slišal do konca ter mu dal besede sočutja, ki bodo delovale osvobajujoče in pomirjujoče. In četudi je že večkrat slišal eno in isto, bosta prav vztrajno ponavljanje in spoštljiva drža sogovornika tisto, kar bo pomagalo razreševati notranje konflikte, predelovati travme, razjasniti težave in obvladovati strahove. V tem kontekstu je zelo pomembno, da si odrasli vzame čas in pravljico prebere v celoti, ne pa da prekine ravno takrat, ko je najbolj napeto in s tem pusti v otroku ogromno napetosti ter tako doseže ravno nasprotni učinek. Še huje pa je, ko otroka strašijo s kakim hudobnim likom ali če ga pustijo pred spanjem samega brez pogovora, s težkimi občutki. Začetek in konec vsekakor dajeta varnost. Čisto nekaj drugega pa je, ko otrok pravljico že pozna.

Podobno bo lahko otrok želel slišati večkrat isto pravljico, avtorica pravi, da tako dolgo, dokler ni kos konfliktu in dokler pri sebi ne najde rešitve. Morda bo želel večkrat slišati le en odlomek, ali pogledati slike, ki jih je že mnogokrat videl. In četudi se bo morda to zdelo odraslemu nesmiselno, ima v otrokem svetu zagotovo svoj smisel. V tem kontekstu obravnavana pravljica zagotovo deluje zdravilno na psiho otroka.


Pravljice, povezane s pomembnimi življenjskimi temami

Poleg zdravilnih učinkov pa knjigo Pravljice zdravijo odlikujejo še druge stvari. Prva je ta, da je knjiga zelo strukturirana in razdeljena na posamezna poglavja, ki vsako zase obravnavajo pomembne življenjske teme (npr. ljubosumje in tekmovalnost med brati in sestrami, otrokovo doživljanje smrti, odzivanje na telesno in duševno prizadetost, prijateljstvo, vrednost obljube, razne strahove itd.). Za vsak tematski sklop sta predstavljeni dve različni pravljici, ki vsaka zase nagovarjata. Še bolj bistveno pa je, da je pred vsako zgodbo uvod, v katerem so razložene najbolj pomembne stvari, ki je prav, da jih pozna tisti, ki bo pravljico prebral otroku.

Četudi se celo odraslemu zdijo nekatere pravljice v knjigi krute in grozne, da jih morda raje ne bi bral otroku, se da slutiti, da je avtorica namenoma pustila vsebino prav takšno kot je, brez olepšavanja, kar zagotovo lahko kaže tudi na dejstvo, da je prav, če otrok v varnem objemu ob starših spoznava, da je v življenju tudi kdaj težko, da si lahko razočaran, prestrašen, obupan ... Pomembno pri tem je, da otrok s temi občutji ne ostaja sam in da se ob ljubljenih osebah uči, kako se soočati in predelovati težka čutenja, včasih celo travmatična doživetja. Hudo je, če so starši prezaposleni s svojimi težavami, še huje pa, če so vir zlorab ali nasilja, ki ga doživlja otrok. V takih primerih pri otroku pride do razcepa, do ambivalentnih čustev, kar je nezavedna obramba, ki mu pomaga preživeti. Sebe bo krivil, da je grd, umazan, kriv, nesposoben in s tem ohranjal sliko dobrega starša. Če bi si v tistem trenutku, ko je kaznovan, pretepen ali zlorabljen, dovolil čutiti ves strah, jezo in sovraštvo, bi tvegal, da izgubi »dobrega« starša in bi ostal prepuščen sam sebi. Omenjena problematika je zelo dobro izpostavljena v pravljici o hudobni mačehi, v kateri avtorica poudarja, da je del ambivalence normalen za razvoj, ko pa je tega preveč, pa govorimo o travmah.

Knjiga Pravljice zdravijo je zagotovo prvotno namenjena otrokom, ki preko zgodb prejemajo določene vrednote, razrešujejo težka čustva in notranje konflikte, nenazadnje pa tudi bogatijo besedni zaklad, sposobnosti izražanja in ohranjajo poseben odnos z odraslim, ki ga lahko v varnem in spoštljivem objemu pričara obred branja pravljic.

Ne velja pa spregledati, da je vsebina zelo pomembna tudi za odrasle, saj lahko preko napisanih razlag razširijo svoja obzorja ter se morda celo zamislijo nad svojimi vzgojnimi pristopi in notranjo držo, ki jo imajo do svojega otoka. V tem kontekstu zagotovo lahko rečemo, da pravljice zdravijo tudi odrasle.

 


Na začetku knjige je govora o tem, kako pravljice pomagajo in na kaj vse je potrebno biti pozoren pri branju. Ta prvi del je namenjen predvsem odraslim, ki berejo pravljico, da razumejo ozadje in pomembnost prebranega. V drugem delu pa se prepletajo pravljice same in njihove razlage za bralca, da lahko še bolj razume otrokovo dojemanje in doživljanje vsebine. Na koncu knjige pa je še dodatek – domišljijske vaje oz. t. i. »domišljijska potovanja«, ki preko preproste metode pomirjujočih predstav blagodejno in sproščujoče vplivajo na otroka.

Knjiga Pravljice zdravijo nemške psihoterapevtke Angeline Bauer je izšla tudi v slovenščini, in sicer pri Založbi Tangram. Za več informacij in naročilo: tangram@siol.net.


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Ustvarite si velikonočno čarobnost kar doma
Pripravili smo nekaj idej, ki bodo zagotovo prinesle veliko veselja in čarobnosti v vaš praznični dom. Skupaj bomo spekl...
16
Vse vsebine za starše otrok z ADHD na enem...
Mame otrok z ADHD se dnevno spopadamo z izzivi vzgoje otroka z ADHD, ki so včasih izredno izčrpajoči. Preverite, kako la...
13
Nižanje imunskega sistema
Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem tre...
11
10 zanimivih idej za velikonočne aktivnost...
Za vas smo pripravili 10. idej za praznične aktivnosti, ki jih lahko organizirate z otroki za veliko noč. Otroci bodo ta...
6



13 predlogov za zabavne aktivnosti na prostem
Igre na prostem so lahko odlična zabava za otroke v vseh starostnih skupinah. To je 13 predlogov za otroške igre na pros...
Izštevanke (1. del)
Koliko izštevank obstaja? Veliko, bi verjetno vsakdo odgovoril. Ko pa se moramo na hitro eno spomniti pri igri, pa se na...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?