Vedno več otrok ima preveliko telesno težo, zato vedno več staršev poišče zdravniško pomoč.
V endokrinološko ambulanto Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike v Ljubljani vedno pogosteje prihajajo tudi starši z otroki, ki imajo preveliko telesno težo.
K njim jih napoti domači zdravnik, ker so starši zaskrbljeni ali pa prevelika teža moti otroka. Ob pregledu je izredno pomemben tisti del, v katerem skušamo pridobiti podatke o prehranskih navadah ter o življenjskih navadah otroka samega in družine.
Kaj pomeni previsoka telesna teža?
Ko ob pregledu ocenimo število odvečnih kilogramov pri malčku ali najstniku, pogosto rečemo staršem, da naj otroku za 1 uro oprtajo nahrbtnik z enako težo kamnov ali peska, kolikor je odvečnih kilogramov. Le tako bo družina lahko ocenila, kaj pomeni 15 ali 20 kg previsoka telesna teža.
Prva ocena staršev je običajno ta, da otrok ne poje veliko. Na skrite kalorije pa pogosto pozabijo - škatla piškotov, 2 sendviča po prihodu iz šole, litri sladkih pijač za gašenje žeje. Svoje pa pripomore še telesna neaktivnost, dolgčas in sedenje pred računalnikom ali TV-ekranom z obveznimi prigrizki. Zelo pogosto se del „krivde” pripiše babicam, dedkom, tetam, ... Staršem naglo pojasnimo, da krivde, če o njej sploh lahko govorimo, ne gre valiti na sorodstvo. Le malo staršev se zaveda, da otroci svoj vzorec obnašanja prilagodijo družini.
Življenjski vzorci se prenašajo
Če je edino razvedrilo v družini sedenje pred televizijo in kak sobotni izlet s piknikom in obiskom restavracije, bo otrok sprejel to kot normalen življenjski vzorec. Če starši otrok ne spodbujajo k telesni aktivnosti, jo bodo jemali kot nekaj nepotrebnega. In če so obroki hrane v družini že od malega veliki in neprilagojeni otrokovim potrebam, se bo tudi temu prilagodil.
Tudi na slaščice in sladke pijače navadimo otroka odrasli. Otrok v prvem letu življenja naj bi bil čim dlje dojen, po 6. mesecu pa postopno uvajan v mešano prehrano, ki naj bi vsebovala sadje, zelenjavo, meso in druga zdrava živila, ki jih pripravimo sami. Otrok ne bo prav nič pogrešal čokolade, sladkorja, piškotov, ... Zelo slaba je razvada sodobne družbe, ki otroka tolaži in nagrajuje s slaščicami. V vseh medijih so največji oglaševalci prav tisti proizvajalci, ki tržijo slaščice, sladke napitke in druge prigrizke.
Danes so redke družine, kjer teta ob obisku prinese kilogram jabolk ali didaktično igračo. Tudi če obiščemo otroka v bolnišnici, bomo največkrat prinesli čokolado, bonbone ali sok.
Prava telesna aktivnost
Pogosto moramo v ambulanti tudi razložiti, kaj je prava telesna aktivnost. Po vseh svetovnih merilih namreč 1 ali 2 uri športne aktivnosti v šoli ne predstavlja redne telesne vadbe. Vsak otrok bi moral biti ob vadbi v šoli vsaj še 2- do 3-krat po 45 minut telesno aktiven. Moderni otroci preredko preživljajo prosti čas v igri pred blokom, v gozdu, na travniku ali igrišču!
Razgovor o prehrani
Razgovor o prehrani je izredno pomemben, saj moramo opozoriti na slabosti enostranskih diet (proteinska, samo zelenjava, ...) in krčenju števila obrokov. Priporočena je prehrana, ki sledi principom zdrave, uravnotežene ter varovalne prehrane s 4-5 obroki dnevno, ki vsebujejo veliko balastnih snovi in dajejo več ur občutek sitosti. Za žejo naj otrok pije vodo in ne gaziranih ali sladkih pijač, ledenih čajev ter gostih sokov. Tudi aromatizirane vode imajo preveč sladkorja in v sokovih, ki so „brez dodanega sladkorja”, je še vedno skritih 20-25 gramov sladkorja, ki se nahaja v sadju.
Nov način življenja
Najpomembnejše pa je, da tako starši kot tudi otrok dojamejo, da ne gre le za nekajmesečno spremembo načina življenja, temveč da gre za osvojitev novega načina življenja, ki naj traja vse življenje! V kolikor družina tega ne sprejme, bo teža kaj kmalu ponovno strmo poskočila in po končani dieti celo prerasla prejšnjo najvišjo težo in vsak ponoven pričetek diete bo še bolj zahteven, uspehi pa slabši.
Ne smemo si zatiskati oči tudi pred dejstvom, da pri nekaterih - predvsem najstnikih - ob nepravilno vodeni dieti končni rezultat pripelje do bulimije in anoreksije.
Nepoznavanje kalorične vrednosti prigrizkov
Med najpogostejše napake pri prehrani otroka, ki se oblikujejo v krogu družine in pri otrocih samih, je nepoznavanje kalorične vrednosti živil oziroma podcenjevanje prigrizkov, češ, saj 1 bonbon še nič ne pomeni. Otroku naj ne bi preštevali kalorije, vendar pa je pomembno, da se vsaj zavedamo, kakšen prigrizek in pijačo ali kakšen obrok lahko otroku ponudimo, da ga bo nasitil, obenem pa ne bo zaužil odvečnih kalorij ter velike količine enostavnih sladkorjev ali maščob. Ne pozabimo tudi na to, da predvsem majhni otroci jedo iz užitka ob dobrem okusu. Zato se ne bodo razumsko odločili samo za en piškot, ampak bodo želeli prijeten okus zadržati in obnavljati čim dlje.
Oglejte si tabelo. Presenečeni boste, saj marsikatero živilo ocenjujemo kot nizkokalorično, v resnici pa ima veliko več kalorij!
žIVILO (100 g) | KALORIČNA VREDNOST |
Ledeni čaj (navaden) | 25-35 |
Kola (250 ml) | 110 |
Mlečni sladoled z dodatki karamele, lešnikov in čokolade | 200 |
Vroča čokolada | 200 |
Torte (čokoladna, smetanova, ...) | 215-390 |
Suho sadje (slive, fige, datlji, jabolka, marelice, rozine) | 220-331 |
Gumijevi bonboni | 294-340 |
Mlečni sladoled (velika lučka), oblita s čokolado | 300-320 |
Osje gnezdo z lešniki | 350 |
Masleni rogljički (croissant) | 400 |
Slane prestice, palčke, smoki | 405-488 |
Krekerji | 506 |
Čips | 524 |
Čokolada (temna, mlečna, lešnikova) | 539-625 |
Arašidi, mandlji, lešniki, pinije, orehi | 630-680 |
Izberimo raje kaj drugega!
NAMESTO: | 1 vrstice čokolade (89 kcal) | IZBERIMO RAJE: | 5 gumijastih medvedkov (20 kcal) |
1 mlečnega sladoleda, oblitega s čokolado (300 kcal) | 1 sadni sladoled (53 kcal) |
3 čokoladnih bonbonov (192 kcal) | 3 sadne bonbone (75 kcal) |
Članek objavljen v Ringarajine iskrice, April 2008
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar: