Božične okraske in darila lahko izdelamo tudi sami!

/11 /11

Plastični božični okraski in božična drevesca, sekanje pravih dreves, kupi zavijalnega papirja in ostanki ognjemetov, velike količine zavržene hrane ... Božičen čas je zares čaroben čas, toda lahko je tudi močno obremenjujoč za naravo.

Zato smo Društvo Ekologi brez meja prosili, da nam zaupajo, kako lahko družinski božič vendarle naredimo bolj prijazen naravi in vsem živim bitjem.

Kateri so pravzaprav tisti ekološki ukrepi, s katerimi lahko družine božično-novoletne praznike naredimo bolj ekološko osveščene?

Na prvo mesto bi seveda postavili pametno potrošnjo. Obdarovanje nam ne bi smelo biti v breme, a pogosto je, saj imajo obdarovanci večinoma že vse reči, ki jih potrebujejo. Rešitev za to zagato je tudi ekološko obdarovanje. Najbolj bomo ekološki, če bomo podarili svoj čas ali doživetja, na primer vstopnice za kino, povabilo na večerjo in podobno. Seveda lahko bližnjim podarimo tudi kaj v bolj fizični obliki. Pri tem sledimo načelu, da najprej kupimo reči iz druge roke ali pa jih izdelamo sami (na primer doma izdelana kozmetika), pri čemer bodimo pazljivi, da pri teh poskusih ne nastane še več odpadkov. Če nič od naštetega ne pride v poštev, so pravo darilo tudi novi izdelki, ki pa naj bodo kakovostni in za čim daljšo uporabo. Pozorni bodimo tudi pri zavijanju daril - da uporabljamo ekološke alternative kot so na primer časopisni papir in staro blago.

Prazniki bodo prav tako veliko prijaznejši, če bomo svojo pozornost usmerili v preprečevanje nastajanja zavržene hrane. Modro je, če se odločimo za takšno hrano, ki jo lahko shranimo do nekaj dni, kjer počaka na kakšnega poznega gosta. Ne pustimo, da bi se potica osušila, narežimo in postrezimo jo sproti, večkrat po manj. Potrudimo se, da ne pripravimo preveč hrane, če pa se že zgodi, da nam ostane, jo ponudimo gostom ali sosedu, ki bo zagotovo vesel domačega obroka.

Večna dilema - naravna ali umetna, plastična smrečica? Katera in zakaj?

Ta dilema je v resnici že zelo zastarela :). Na voljo imamo namreč veliko več možnosti kot zgolj odločitev med naravno ali umetno smrečico. Najboljše je, če ste nekoliko ustvarjalni in smrečico izdelate kar sami - recimo iz odpadnih materialov ali pa iz suhih vej drugih dreves. Lahko pa tudi v gozdu ali na svojem dvorišču okrasite smreko, ki raste. Pri tem seveda uporabljajte okraske iz naravnih materialov in jih po koncu praznikov odstranite. Tako so delali tudi v preteklosti, krasili so smreke, ki rastejo v gozdu. Poleg omenjenih alternativ je okolju prijazna opcija tudi 'najem' drevesa, ki ga omogoča Zeleno drevo.  

Če pa se že odločamo med tema dvema možnostima, je vsekakor bolje, da izberemo naravno smrečico, ki naj bo seveda ustrezno označena in torej posekana na trajnosten način. V kolikor pa dobite umetno smrečico od nekoga drugega ali v centru ponovne uporabe, pa jo seveda uporabljajte kar se da dolgo.

Kaj pa klasični okraski na smrečici in vse lučke, kakšen odpadek in obremenitev za okolje predstavljajo?

To je popolnoma odvisno od materiala. Lučke so seveda problematične, saj gre za elektronski odpadek. V tem primeru pa ni problematično zgolj fizično onesnaževanje z odpadki, temveč tudi svetlobno onesnaževanje. Določeni predeli našega planeta so v predbožičnem obdobju namreč tudi do 50% bolj osvetljeni kot sicer. Posledici sta med drugim pretirana poraba energije in motnje ekosistema nočnih živali. Nezanemarljiv pa je tudi vpliv na ljudi, saj pretirana osvetljenost negativno vpliva na nočni spanec, povzroča glavobole in porast tesnobe.

Okraski na smrečicah sicer ne predstavljajo takšnega problema, če jih uporabljamo dlje časa, morda celo iz generacije v generacijo. Je pa seveda problem, ker se tudi moda božičnih drevesc menjuje vsako sezono, kar nas sili v to, da sledimo trendom in kupujemo okraske v takrat modni barvi in obliki. To je seveda nesmiselno in nepotrebno. Sploh če so okraski narejeni iz plastike, prej ali slej pristanejo nekje na odlagališčih, kjer razpadejo na mikroplastiko in posledično lahko pristanejo tudi na naših krožnikih.

Imate kakšno ekološko idejo, s čim nadomestiti te čarobne decembrske lučke?

Decembrske lučke imajo seveda svoj čar in ljudem prinašajo veselje. Namen ekologov in okoljevarstvenikov ni prepovedati vsega tega in odvzeti veselja mladim in mladim po srcu. Vsekakor pa obstajajo koraki, s katerimi lahko to veselje ohranjamo na okolju bolj prijazen način.

Na prvem mestu naj bo zmernost. Nikakor ni potrebno, da imamo vsak kvadratni meter hiše ali stanovanja razsvetljen. Pri osvetlitvi prav tako lahko uporabimo časovnike, da po nepotrebnem ne osvetljujemo prostorov 24 ur na dan. Precejšen del energije bomo prihranili tudi če se odločimo za nakup LED lučk. Najbolj ekološko pa bi bilo, če si praznično vzdušje pričaramo recimo s svečami. Če gremo še korak naprej, lahko te svečke ustvarimo iz odpadnega olja. Opcij je zares veliko. Če se bo vsak od nas vsaj malo posvetil temu, bomo skupaj veliko naredili.

Kako pa naravo obremenjujejo ognjemeti, ki jih je vsako leto vse več, kot da mora imeti vsaka hiša svoj lasten ognjemet?

Drži in res je škoda, da vsakoletni pozivi in posledice nesreč s pirotehniko ne vplivajo na to našo obsedenost z ognjemeti. Pirotehnična sredstva sproščajo prašne delce, ki nam vsem kvarijo zdravje (delci PM10, dušikovi oksidi, žveplov dioksid in številne druge zelo strupene snovi), ohišja teh sredstev pa končajo kot smet na travnikih, cestah in poljih. Seveda gre v tudi za zvočno onesnaževanje, v najslabšem primeru pa lahko povzročijo tudi resne poškodbe in požare. Da sploh ne omenjamo negativnega vpliva na živali. Na vse to moramo pomisliti, preden se odločimo za nekaj minut glasne in barvite zabave na nebu.

Nam lahko morda zaupate še kakšen ekološki nasvet na temo veselega decembra oziroma kaj bi v tem prazničnem času želeli sporočiti bralcem Ringaraja.net?

Naredimo si veseli december res vesel in brez stresa. Tudi ekološka naravnanost nam pri tem lahko pomaga. Namesto preživljanja časa v prepolnih nakupovalnih centrih se raje posvetimo družini in bližnjim, saj je to edino, kar šteje.