|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Naj vztrajamo v odnosu samo zaradi otrok? Nikakor! Otrok, njegova sreča in stiska ne more biti vzrok za to, da partnerja ostaneta skupaj. Če otrok čuti, da sta starša skupaj samo zaradi njega in sta nesrečna, sta torej nesrečna zaradi njega!

image
/11


Včasih se mi zdi, da ne zmorem več. Vse je umrlo. Ko te pogledam, čutim samo še žalost, razočaranje, obup. Včasih tudi dolgčas in prezir, celo sovraštvo. Odšla bi, če bi lahko, a se bojim …


Sanjala sva

Ko sva se zaljubila, je bilo najino življenje polno upanja, da se nama bodo sanje o sreči uresničile. Verjela sva drug v drugega, verjela v to, da nama bo skupaj uspelo. Prešla sva mnogo ovir, kljubovala dvomu bližnjih, prijateljev. Odločila sva se, da zaživiva skupaj. Zgradila sva si življenje: stanovanje, hiša, otroci, prijatelji …


Začarani krog bolečine se zavrti …

Morda sva se ob prvih konfliktih ustrašila in podvomila, ali je to res to, a sva vztrajala. Vztrajno sva si pripovedovala, kaj naju boli in kaj naju moti v upanju, da bo enkrat to slišano in ne utišano. V nekaterih stvareh sva uspela, v drugih ni in ni šlo drugače: kar nisva mogla iz starih vzorcev, ki sva jih prinesla od nekje. Nisva se zavedala, da v najinem odnosu preigravava stare družinske konflikte in uresničujeva dediščino najinih družin. Zdelo se je, da je vse, o čemer se kregava, najino, da sva midva tista, ki drug drugemu prizadevava bolečino in razočaranje. Najina zgodba je postajala vedno bolj podobna zgodbam najinih staršev in starih staršev, zgodba najinih otrok pa vedno bolj najini otroški zgodbi.


… in se vrti vedno hitreje

Začela sva šteti »rezultate«: kolikokrat sem določeno stvar naredil-a jaz, kolikokrat ti, koliko sva izenačena, koliko je kdo v prednosti itd. Postala sva otroka, ki se kregata, kolikokrat je kdo drugemu posodil lopatko in kolikokrat je drugi ni posodil … kolikokrat je kdo previl otroka, mu dal jesti, vstal … Ja, tudi najini otroci, za katere sva si prisegla, da jih ne bova tako prizadela, kot sva bila od svojih staršev prizadeta sama, postanejo poligon merjenja najinih moči.


Ne pogovarjava se več

Ne pogovarjava se več, en pogled pove več kot vse besede. Govori o razočaranju, obupu, utrujenosti, izgubljenih sanjah, jezi in žalosti, celo sovraštvu. Sprašujeva se, kako in kje sva lahko tako zašla in čutiva, da ni več upanja, da bi kdaj bilo drugače.

Pretrese me, ko najprej obtožbo in kasneje samo še žalost začenjam videti tudi v ugaslih očeh svojih otrok.


Partnerski konflikt in otrok

Otrok konflikt doživlja kot fizično bolečino, saj nima obramb. Odrasli si lahko rečemo: »Se bosta že zmenila!« Za otroka pa je vsak konflikt grožnja njegovemu preživetju. Otrok je od svojih staršev življenjsko odvisen in to v sebi najgloblje doživlja. Starša sta mu največja vrednota, najvišja avtoriteta. Želi, da bi bila srečna in zadovoljna, čeprav na račun njega, otroka. Ob vsakem prepiru najprej pomisli na to, ali je on tisti, ki je vzrok za prepir in bo naredil vse, da bo konflikt preprečil: ali bo sam postal konflikten ali pa bo pretirano priden.


Otrok kot grešni kozel

Ko otrok čuti, da starša konflikta ne bosta zmogla obvladati in se ustraši, da bo njuno partnerstvo razpadlo, žrtvuje sam sebe in postane konflikten: doma začne početi »neumnosti«, v vrtcu postane žrtev ali rabelj, v šoli se zapleta v konflikte, si dobi neprimerno družbo, izziva starše ipd. Starša se tako nimata časa ukvarjati s svojim konfliktom, saj jima ta otrok pobere vso pozornost. Namesto, da bi se kregala drug na drugega, se jezita nanj. S tem otrok podzavestno skrbi za zakon svojih staršev in ga vzdržuje. Raje žrtvuje sebe, kot bi izgubil njiju.


»Priden« otrok

Drug način otrokove »skrbi« za starše in njuno partnerstvo je, da otrok želi odstraniti vse vzroke starševskega konflikta. Otrok postane neverjetno »priden«, saj verjame, da je sam kriv za to, da se njegovi starši kregajo. Morda teh njegovih prizadevanj starši niti ne bodo opazili, otrok pa se bo vedno bolj trudil, postajal vedno večji perfekcionist, kar lahko vodi v hujše motnje (npr. anoreksija pri deklicah).

Nekateri otroci pa bodo odkrito posegali v konflikt z vero, da ga lahko omilijo ali celo rešijo. Otrok bo tako postal čustveni partner svoji mami ali očetu ali pa posrednik med njima. Takemu otroku rečemo čustveno zlorabljeni otrok.


»Ne se kregat pred otroki!«

Starši sicer vemo, da ni otrok tisti, ki bo razrešil najin konflikt, otrok pa ne. Če nam partnerski konflikt pobere vso energijo, ne opazimo, da otrok trpi. Če pa uspemo kljub konfliktu v sebi ohraniti vsaj delček mame, očeta, bomo najprej poskrbeli za otroke in njihovo stisko.

To ne pomeni, da bomo konflikt pred otroki lahko skrili. Četudi bomo na zunaj prijazni drug do drugega, bo otrok začutil napetost med nama. Če bo o njej povprašal, npr.: »Mami, a si jezna na očija?«, mu tega ne moremo skriti. Če stisko zanikamo, bo otrok dobil mešane informacije: nekaj čuti, mama ali oče to zanika. Komu bo verjel? Staršema ali svojim občutkom? Seveda bo verjel staršema, obsodil svoje sicer pravilne občutke in jih počasi odrezal od sebe. S tem pa izgubljal stik s seboj.


»Nisi ti kriv-a!«

Vendar to ne pomeni, da se lahko odkrito kregava pred otroki, saj otrok itak vse čuti. Otrok nama bo hvaležen, če se bova zmenila na samem, saj ga stvari, ki ne spadajo v njegov otroški svet (ne glede na to, koliko je star), globoko ranijo. Pomembno pa je poskrbeti za otroka tako, da mu poveva, da za najin konflikt nikakor ne more biti kriv in prevzameva odgovornost za najin konflikt. Otroku dava nekakšno obljubo, da bova stvari uredila sama.


Kako naj otrokom obljubiva, da bova uredila stvari, če jih ne zmoreva?

Ko čutiva, da stvari niso več rešljive in da je situacija brezizhodna, otrokom ne moreva lagati, da je glede najinega odnosa vse v redu oz. da bo vse v redu. Včasih preprosto obupava in začneva razmišljati o tem, ali ne bi bilo bolje iti narazen kot živeti v tem vzdušju. To je za otroke čisto nova zgodba, ki zahteva veliko pozornosti do njih. Sprejeti in odžalovati bodo morali, da starša nista več partnerja, in pri tem potrebujejo veliko naše podpore in pomoči. Vedeti morajo, da imajo še vedno mamo in očeta, četudi nista več skupaj.


Ali ne bi bilo zaradi otrok bolje vztrajati?

Ja, otrok, njegova sreča in stiska je vedno lahko najboljša in najmočnejša motivacija za to, da se midva »spraviva k sebi«, nikoli pa ne more biti vzrok za to, da ostajava skupaj. Če otrok čuti, da sta starša skupaj samo zaradi njega in sta nesrečna, sta torej nesrečna zaradi njega!

V odnosu ostajamo skupaj vedno in izključno zaradi naše osebne odločitve, četudi je to odločitev, da ostajam, ker ne želim, da bi otroci doživeli pekel ločitve. Včasih pa je večji pekel, če ostajava skupaj …


Strokovna podpora

V trajajočem in ponavljajočem se zakonskem konfliktu ni odveč podpora in pomoč tretje osebe – strokovnjaka. Stvari, sebe in drugega takrat lahko zagledava v drugačni luči in morda se tako razjasni tudi kakšen delček najinega konflikta.


www.zdi-krog.si


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Kaj je rožnati šum in kako otroku pomaga z...
Za uspavanje otrok se starši poslužujemo različnih trikov. Eden najbolj priljubljenih načinov je uporaba metode »belega ...
10
Najlepše ime za fantka po vašem izboru
Vsako ime je nekaj posebnega in nič presenetljivega ni, da je staršem najlepše ime tisto, ki ga nosi njihov otrok (otroc...
6
Kako pomagati dojenčku ob premiku ure?
Spet se bo premaknila ura, kar pomeni zopet "nekaj zabave" za nas, starše, saj otroci premik močno občutijo.
5
Kako omiliti krče pri dojenčku?
Krči, prebavne težave in vetrovi so težave, ki se pri novorojenčkih in dojenčkih dogajajo zelo pogosto. Mamice so glede ...
4



Beremo: Reševanje stresa
Vsi vemo, da je starševstvo včasih zares naporno. Sploh v tempu, ki nam ga narekuje vsakdan. Zato smo tokrat za idejo za...
Lepe misli o mami
Nič ni narobe, če si lepo misel sposodimo od drugih, lahko pa nam je navdih za lastne besede, zato smo zbrali nekaj čudo...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?