Pokrovitelj rubrike

Dom na Smrekovcu

oskrbnik Viktor Povsod - Fika

Fika s svojimi kozami

/51 /11

15 km dolgo pogorje predalpskega sveta, ki leži na stičišču Šaleške, Zgornje Savinjske in Zgornje Mežiške doline se imenuje Smrekovec. Smrekovško pogorje se prične na vzhodu s Slemenom, nad njim se z vrhom Smrekovca prvič vzpne. Pogorje se preko Smrekovca nadaljuje proti vrhom Krnesa, Komna in Velikega Travnika, ki se blago dvigujejo nad zložnim pobočjem pogorja. Z Belo pečjo na zahodni strani se pogorje konča in na planini Vodole preide v Raduho.

Pred leti smo prehodili pot iz Maribora do Luč, preko Pohorja. V spominu so mi ostale prijazne koče, zeleni gozdovi, maline ob poti, živali, čudovita narava. Tako kot bledijo fotografije tako bledi naš spomin, in še dobro, da sem si vedno zapisovala utrinke v dnevnik. A vseeno obstaja na Pohorju kraj, Smrekovec, ki ga ne pozabim nikoli. Krivec za to pa je oskrbnik Fika, ki se ga še vedno prav dobro spominjam.

Z avtoceste Ljubljana - Maribor se usmerimo na izvoz Mozirje in cesti naprej sledimo proti Logarski dolini. V vasi Ljubno ob Savinji pa zavijemo desno za Smrekovec. Cesta nas nato pelje skozi center vasi, kjer zavijemo levo spet za oznakami Smrekovec. Cesta nas nato pripelje v Ljubenske Rastke, kjer nadaljujemo desno. Cesti, ki je sprva še asfaltirana nato sledimo v smeri Smrekovca (dom na Smrekovcu) in se po njej peljemo do parkirišču v bližini planinskega doma. Dom stoji ob robu planine Roma na južnem pobočju Smrekovca. Odprto imajo od začetka maja do konca oktobra, v drugih mesecih pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. Razgleda pri domu sicer nimamo, zato se moramo povzpeti na vrh Smrekovca (30 minut).

Izlet je primeren tudi za družine z mlajšimi otroki, saj je pot nezahtevna, okolica doma je ravna in varna, tako da smo lahko brez skrbi. Otroci bodo zagotovo veseli tudi kozličkov, ki so nastanjeni tam.

Že samo pogled na kočo, ki nas pričaka, je nekaj posebnega, ko pa se seznanimo z njenim oskrbnikom Fiko, takrat se naša dogodivščina šele pričenja. Kuha najboljši čaj v slovenskih kočah. Recept zanj je skrivnost. Skrivnost zato, da se ohrani kvaliteta! Fikov čaj je v resnici božanski, odličen je in opojno diši. Srečanje s Fiko človeku zagotovo ostane v spominu.

Poleg čaja Fika vsak dan pripravi vsaj tri jedi. Stalnica so tudi ajdovi žganci, narejeni po koroško. Ko vas Fika vpraša: »Bi jedli parlamajs?«, ga vsak čudno pogleda. »Prosim? Kaj?« Fika se začne hihitati in pove, da je to njegova pogruntavščina, enolončnica, ki je v koči vsak dan na jedilniku. »Ko sem še aktivno plezal, smo v lonec vrgli vse, kar je bilo pri roki, razen mesa. Tako delam še danes in nikoli se ne ve, kakšnega okusa bo parlamajs. Odvisno od sestavin, ki jih tisti dan imam, he he.«

Verjemite, splača se poizkusiti. Še danes pravzaprav ne vem, kaj smo jedli, a bilo je odlično! Pa dober tek!

Odkrivajte čudovito Slovenijo!

"Čudovita Slovenija" je sklop prispevkov o svetovno znanih, o še neodkritih in o drugih zanimivih delih naše čudovite deželice - prispevki so namenjeni spoznavanju najlepših delov domovine in hkrati izvrsten seznam izletniških točk.

1. Čudovita Slovenija: Koroška