/41 /11

Sončevo obsevanje Zemlje za več tisočkrat presega potrebe človeštva po primarni energiji. Sonce pošlje vsako uro na Zemljo toliko energije, kot je človeštvo porabi v enem letu. Torej zmogljivost sonca presega celotne energetske potrebe človeštva.

Kaj je fotovoltaika?

Fotovoltaika (pretvorba sončeve svetlobe v elektriko) je revolucionarna tehnologija z največjim tehnološkim in komercialnim potencialom. Samo v letu ali dveh bo konkurenčna konvencionalnim energetskim virom. V Italiji se je to že zgodilo. Zaloge neobnovljivih energentov se namreč manjšajo, poraba in cena električne energije pa rasteta. Stroški proizvodnje električne energije iz sonca se znižujejo, saj cena fotonapetostnih modulov skladno z naraščanjem proizvodnje pada. Sončne fotonapetostne elektrarne zaradi številnih lastnosti – obnovljivost energetskega vira, potencial uporabe, ekološka sprejemljivost, dostopnost, zanesljivost, tip uporabljene tehnologije, razpršenost, estetskost, modularnost, robustnost, zahtevnost vzdrževanja, način obratovanja in cenovna konkurenčnost – ustrezajo kriterijem najsodobnejšega elektroenergetskega vira.

Fotovoltaika je hitrorastoča panoga, ki se je šele nedavno razvila iz laboratorijskega nivoja v množični industrijski, a je v zadnjih letih pritegnila veliko pozornosti. Panoga bo imela v prihodnosti pomembno vlogo pri zmanjšanju podnebnih sprememb, saj smo v zadnjih letih z uporabo fosilnih goriv drastično povišali koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju. Začetne spodbude razvoja fotovoltaike so nujne in pomembne, ker gre za revolucionarno tehnologijo, ki ima največji tehnološki in komercialni potencial. Cilj fotovoltaike do leta 2020 je zagotoviti 12 % potreb po električni energiji v Evropi, kar je komercialno izvedljivo že z danes razpoložljivo tehnologijo brez kakršnihkoli tehnoloških prebojev.

Elektrarna doma?

Vsaka stanovanjska hiša je lahko proizvajalec električne energije. Glede na statistične podatke elektro distributerjev Slovenije o porabi električne energije porabi povprečno slovensko gospodinjstvo tri in pol megavatne ure na leto, kar pomeni, da mora imeti na strehi 3,2-kilovatni sistem. Enakoštevilčne družine, ki se uvrščajo v nadstandardni razred, potrebujejo nekoliko večjo sončno elektrarno, moči okoli 7 kW. Pomembno je tudi, kako dobro deluje elektrarna. Lahko je poceni, pa se bo naložba povrnila zelo pozno, ker bodo z njo nenehno kakšne težave. Pri dražjih elektrarnah se naložba hitreje povrne, ker so dobro načrtovane in zgrajene iz kakovostnih modulov. Sončno elektrarno je mogoče postaviti skoraj na vsako streho, ne glede na obliko ali vrsto kritine, prilagoditi se je treba le zakonitostim, ki vplivajo na optimalno delovanje sončne elektrarne. Upoštevati je treba strehe in površine, ki so obrnjene na jug, strehe, kjer ni senčenj na sami površini ali v okolici, objekti pa niso statično vprašljivi. Če bi pokrili južne strani streh vseh gospodinjstev v Sloveniji s fotonapetostnimi moduli, bi zagotovili vso potrebno električno energijo zanje. V Sloveniji bi bilo smiselno postaviti mrežo majhnih sončnih elektrarn, ker je s sončnimi elektrarnami podobno kot s procesorsko močjo pri računalnikih. Podobno kot nova generacija sistemskih tehnologij informacijskih omrežij omogoča poslovanje več tisoč medsebojno povezanih namiznih računalnikov, ki ustvarjajo veliko večjo razpršeno operacijsko moč, kot jo ima največji centralni računalnik, lahko milijoni lokalnih proizvajalcev energije iz obnovljivih virov z dostopom do »pametnih omrežij« proizvedejo in delijo veliko več razpršene električne energije kot zastarele centralizirane oblike proizvajanja iz nafte, premoga, zemeljskega plina ali jedrske tehnologije, od katerih smo trenutno odvisni.

Interes je, da bi sončne elektrarne namestili na čim več streh. Investitor, ki bo na svoji hiši postavil manjšo elektrarno, je enako pomemben kot tisti, ki jo bo postavil na velikem industrijskem objektu. Obema pa je treba sedaj, ko je ta tehnologija še v začetnih korakih, omogočiti določeno donosnost. Najbolj optimalna postavitev je tista, kjer je postavljenih čim več fotonapetostnih modulov, ne glede na to, ali je to na hiši, bloku ali poslovnem objektu. Sončna elektrarna je ena najbolj varnih in donosnih naložb. Odkupna cena električne energije je zagotovljena za naslednjih 15 let. Amortizacijska doba sončne elektrarne je 15 let, a po tem obdobju elektrarne ne prenehajo obratovati. Življenjska doba sončnih elektrarn je odvisna predvsem od vgrajenih komponent. Fotonapetostni moduli, ki predstavljajo večino investicije, zdržijo več kot 30 let. Fotonapetostni moduli najboljših svetovnih proizvajalcev imajo 10-letno garancijo za izdelek in 25-letno garancijo za doseganje 80 % izhodne moči. Donosnost sončnih elektrarn je odvisna od velikosti sončne elektrarne, optimizacije celotnega sistema in delovanja sončne elektrarne.

Republika Slovenija podpira gradnjo sončnih elektrarn na ta način, da zagotavlja odkup električne energije, proizvedene v sončnih elektrarnah, po zagotovljeni odkupni ceni ali pa zagotovi obratovalno podporo, če lastnik elektrarne sam prodaja električno energijo na trgu.

Za manjše elektrarne znaša zagotovljena odkupna cena 0,415 € za kilovatno uro proizvedene energije, obratovalna podpora pa 0,358 €/kWh. Ceni veljata za manjše elektrarne (moči pod 50 kWp). Cene so nekoliko višje, če so fotonapetostni moduli vgrajeni v fasado ali streho, oziroma nekoliko nižje za elektrarne večje moči in sončne elektrarne, ki so postavljene kot samostojni objekti.

Po pridobitvi deklaracije za sončno elektrarno, ki jo na podlagi vloge izda Javna agencija RS za energijo, mora lastnik (prav tako pri agenciji) vložiti vlogo za podporo, na podlagi katere agencija izda odločbo o podpori. S pravnomočno odločbo lastnik elektrarne sklene pogodbo o zagotavljanju podpore s Centrom za podpore pri družbi Borzen, ki je pooblaščena za odkupe električne energije iz obnovljivih virov.

Za postavitev sončnih elektrarn so na voljo tudi ugodni krediti Eko sklada za posameznike in podjetja, občasno pa so na voljo tudi nepovratna sredstva, vendar se v tem primeru glede na delež pridobljenih sredstev v celotni investiciji zniža odkupna cena energije.

Fotovoltaična industrija želi v čim krajšem času pripeljati fotovoltaiko na stopnjo, da bo konkurenčna konvencionalnim energetskim virom tudi na področjih, kjer danes še ni konkurenčna, in pripeljati sončno fotonapetostno elektrarno na streho vsake hiše ter vsakega gospodarskega objekta. Da bi omogočili zanesljiv in hiter razvoj cenovne konkurenčnosti perspektivnega elektroenergetskega vira in s tem celovito implementacijo fotovoltaike v človeški vsakdan, so nepovratne spodbude v tem trenutku nujne, a omejene na izjemno kratek časovni rok. Za razvoj cenovno najbolj perspektivnega električnega vira z dolgoročnim potencialom samo 4 evro cente za kWh je potrebnih zgolj še nekaj let spodbud.