/11 /11

Kasnih učinkov pa se zavedamo veliko manj. Ne samo, da sonce povzroča kožnega raka, katerega pogostost vse bolj narašča, temveč pospešuje tudi staranje kože. Dejstvo je, da zdravega sončenja in zdrave porjavelosti ni. Porjavelost je le obrambni mehanizem kože na škodljiv vpliv ultravijoličnih žarkov, ki so del spektra sončne svetlobe. Kljub temu je v sodobni družbi zagorelost še vedno zaželena in jo mnogi še povezujejo z zdravjem in zdravim načinom življenja. Ljudje se sicer že zavedamo pomena zaščite pred soncem, vendar je le-ta pogosto neredna in omejena le na počitnice in na preživljanje prostega časa ob morju. Ob aktivnostih na prostem spomladi, ko je sonce že močno, pa na zaščito pogosto pozabimo.

Zaščitimo se pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov

Otroke je potrebno naučiti varnega obnašanja v zvezi s soncem že zgodaj. Pričnemo lahko že pri treh letih starosti, najpomembnejši pa je pozitivni vpliv nas odraslih. Vsi naši nasveti ne bodo dosegli zaželenega učinka, če jih ne bomo upoštevali sami. Najprej je potrebno predvsem poleti, sredi dneva omejiti aktivnosti na prostem. Takrat se umaknemo v notranjost bivališč. Otroka lahko hitro naučimo »pravila sence«. Ko je naša senca krajša kot telo, se je potrebno pred soncem umakniti. Nič manj ni pomembna zaščita pred soncem. Otroci naj bodo oblečeni v lahka, vendar ne preredko tkana oblačila, ki pokrivajo čim večjo površino kože, nosijo naj klobuček. Ne smemo pozabiti niti sončnih očal. Šele zadnja v vrsti po pomembnosti je pravilna uporaba zaščitnih filtrov, tako imenovanih sončnih krem.

 

Kaj so zaščitni filtri?

Zaščitni filtri ščitijo kožo ob izpostavljenosti soncu. Na voljo so v obliki krem, losjonov, olj ter pršil. Kemični filtri so spojine, ki absorbirajo ultravijolične B- (UVB) žarke in se pri tem spremenijo, sčasoma pa postanejo neaktivni. Fizikalni filtri, kot sta titanov dioksid in cinkov oksid, so mineralni delci, ki odbijajo ultravijolične A- (UVA) in UVB-žarke. Ob tem se ne spreminjajo. V večini zaščitnih pripravkov so prisotni tako kemični kot tudi fizikalni filtri. Stopnja zaščite SPF pomeni razmerje med časom izpostavljenosti soncu do pojava opekline z zaščitnim pripravkom in brez njega. Večji je SPF, večja je zaščita pred UVB-žarki. Zavedati se moramo, da pripravek s SPF 30 ni dvakrat učinkovitejši od tistega s SPF 15. Tisti s SPF 15 filtrira približno 94 % UVB-žarkov, tisti s SPF 30 pa 97 %. V Evropi je označevanje zaščitnih pripravkov omejeno z največjim SPF +50 (kar pomeni SPF 60 ali več). Zaščitni pripravek nas mora ščititi tako pred UVB- kot tudi pred UVA-žarki. Številna zaščitna sredstva namreč ščitijo le pred nezaželenimi opeklinami, torej pred UVB-žarki, ne pa tudi pred UVA-žarki. PPD je metoda merjenja zaščite pred UVA-žarki in mora biti vsaj 1/3 SPF, da zaščitno sredstvo dobi oznako dobre UVA-zaščite.

 

Kako uporabljamo zaščitne filtre?

Uporabiti moramo torej take pripravke, ki hkrati varujejo pred UVB- in tudi UVA-žarki. Za otroke svetujemo kremo z SPF 30 ali več. Na kožo jo moramo nanesti 30 minut preden gredo na sonce v dovolj debelem sloju in enakomerno. Vsake 2–3 ure in po vsakem kopanju in brisanju z brisačo, je potrebno nanos obnoviti. Ne smemo pozabiti na uhlje, tilnik in stopala. Zavedajmo se, da zaščita ni potrebna le na plaži, pač pa tudi pri igri na domačem dvorišču.

 

Pigmentna znamenja

Pigmentna znamenja so sestavljena iz nakopičenih pigmentnih celic, ki jih imenujemo melanociti. Te celice so sicer enakomerno razporejene vzdolž cele kože in tvorijo zaščitni pigment melanin. Zaradi melanina je naša koža obarvana, hkrati pa melanin skrbi za zaščito kožnih celic pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki. Kadar se več pigmentnih celic – melanocitov zbere na kupu, to vidimo kot pigmentno znamenje, ki ga imenujemo tudi materino znamenje ali nevus. Le 1 % otrok se rodi s pigmentnim znamenjem. Večina le-teh se pojavi po drugem letu starosti oziroma vse do pubertete. V odrasli dobi dozorevajo, v starosti pa spontano izginjajo. Lahko rečemo, da se ljudje rodimo in umremo brez nevusov. Otrok do pubertete jih ima povprečno do 15, odrasli pa med 15 in 40. Obstajajo seveda tudi izjeme z velikim številom znamenj. Pri majhnih otrocih so znamenja večinoma temno rjave barve in v nivoju kože. Z dozorevanjem postajajo svetlejša in nekoliko dvignjena nad površino kože. Najhitreje dozorevajo znamenja na glavi. Opisano spreminjanje je velikokrat vzrok za zaskrbljenost staršev, v resnici pa gre le za normalen fiziološki proces. Pigmentnih znamenj ni potrebno posebej ščititi pred soncem, kot to nekateri počnejo z obližem. Pred soncem moramo zaščititi vso kožo in taka zaščita je dovolj tudi za sama znamenja.

 

Melanom

Melanom, ki je v otroštvu prava redkost, je kožni rak, ki nastane iz pigmentnih celic melanocitov. Zaskrbljenost, povezana s pigmentnimi znamenji, se pojavlja ravno zaradi možnosti razvoja melanoma. Verjetnost take spremembe je zelo majhna. Potrebno pa je vedeti, da je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek najnevarnejšega kožnega raka prav pojav sončnih opeklin v otroški dobi. Otroci so kljub zavedanju o nevarnosti sonca celo pred vstopom v šolo še vedno prevečkrat opečeni.

ABCD pravila za opazovanje pigmentnih znamenj

 
Melanom, ki ga odkrijemo zgodaj v njegovem poteku, je s preprosto operacijo ozdravljiv. Nepravočasno odkrit melanom pa je smrtno nevaren. Zato si želimo, da bi se ljudje naučili svoja znamenja opazovati sami, v primeru sumljivih sprememb, pa bi se obrnili na zdravnika. Za otroke moramo seveda poskrbeti starši. Pri tem nam pomagajo ABCD pravila opazovanja znamenj. Pozorni moramo biti na:

• znamenja asimetičnih oblik (A = asimetry),
• znamenja z nepravilnimi, neravnimi robovi (B = border),
• znamenja, sestavljena iz več barv, npr. rjave, črne, rdeče, modrikaste (C = colour),
• znamenja, ki imajo premer večji kot 6 mm ( D = diameter)

Taka znamenja moramo pokazati svojemu zdravniku, ki se lahko odloči za posvet pri dermatologu. Znamenj pri otrocih navadno ne odstranjujemo, razen če kažejo sumljive znake in se spreminjajo. Vse večkrat pa se odločamo za odstranitev srednje velikih in velikih kongenitalnih znamenj. To so znamenja, s katerimi se otrok rodi ali pa nastanejo v prvem letu življenja in so večja od dveh centimetrov. Prinašajo namreč nekoliko večje tveganje za razvoj melanoma znotraj znamenja kasneje v življenju. Za poseg se ponavadi odločimo ob ali po vstopu v šolo, ko je otrok sposoben operacijo brez težav prestati v lokalni anesteziji.

Zaščitimo svoje otroke pred škodljivim vplivom ultravijoličnih žarkov, da bodo imeli kasneje v življenju zdravo in lepo kožo.

»Varnega sončenja ni, prav tako ni popolne zaščite pred sončnimi žarki.«

Preberi še:

Rokavčki, obroč ali črv?