Na socialnih omrežjih pogosto manjka empatije, tako da se obupana mama počuti še bolj v stiski. (Freepik.com)

/11 /11

Že kot bodoči starši na spletu iščemo različne možnosti in informacije. Najprej o nosečnosti in porodu, potem o poporodnem obdobju, negi, prehrani in razvoju dojenčka, nato pa seveda raziskujemo vse izzive, povezane z otrokom in družino.

Kako se lotiti tega raziskovanja, da ne bomo vse bolj zmedeni, in kako ločiti kakovostno spletno informacijo od potencialno škodljive, smo se pogovarjali z Urško Repnik, soustanoviteljico spletne šole za starše Veva.si. 

Več različnih virov 

"Ko se starši lotijo raziskovanja, se največkrat počutijo, kot da so skočili v morje informacij, ki jih je toliko, da je res težko vedeti, kaj je prav in ali jim je res dobro slediti. Toda, ne glede na to, kako se je starš odločil, ne smemo pozabiti, da starši vedno počnemo najbolje, kot v tistem trenutku zmoremo. Četudi morda kasneje ugotovimo, da smo se v resnici zmotili," starše tolaži Repnikova in dodaja:

"Pa vendar je pri iskanju informacij na spletu smiselno prebrati več različnih virov in se ne ustaviti le na prvi strani zadetkov na Googlu. Ko iščemo določeno informacijo in smo na določeni spletni strani, je dobro preveriti tudi druge vsebine, ki nas tisti trenutek morda ne zanimajo, samo zato, da vidimo, če se najdemo tudi v njih. Vsekakor pa je prav, da starši raziskujejo tako dolgo, dokler ne najdejo informacij, ki jih pomirijo." 

PREBERITE TUDI:  Moj porod - moja odločitev in odgovornost

Na socialnih omrežjih laični in pogosto neempatični nasveti 

Starši pa nasvete in informacije iščemo tudi v različnih forumih in Facebook skupinah, ki še posebej v času številnih koronaprepovedih lahko ponudijo dragoceno podporo. Pa vendar gre za laične nasvete, ki so lahko povsem neresnični in tudi škodljivi. Kako se tukaj zavarovati?

"Facebook in druge spletne skupine so lahko zelo praktičen vir informacij, še posebej za nosečnice in mamice z enako starimi otroki, ki se podpirajo preko spleta pri zelo konkretnih izzivih.

Pri čemer pa ne smemo pozabiti, da so na Facebooku in drugih socialnih omrežjih ljudje redko zares iskreni. Povprečna mama bo recimo težko objavila na Facebooku, da je v stiski, da jo je strah ali da je obupana, ker njen otrok še kar ne spi ali pa ne sprejme goste hrane. Ali da je žalostna in razočarana, ker sta se s partnerjem ob majhnem otroku povsem oddaljila in sta vse bolj le še cimra, ne pa ljubimca," opozarja Repnikova. 

Tudi starši namreč najraje objavljamo lepe trenutke in lepe fotografije, s čimer tudi sami prispevamo k vtisu, da je starševstvo samo ljubeče in prijetno. 

"Veliko mamic (še posebej prvorojenk) je zato prepričanih, da so one edine, ki ne spijo in so utrujene ter v enem dnevu ne najdejo niti pet minut zase. In to jih lahko potisne še v globlejšo stisko," pojasnjuje sogovornica.

Prav čustvena empatija je tista, ki v objavah na socialnih omrežjih največkrat umanjka, saj gre za osebne in nestrokovne objave, zaradi česar imajo ljudje občutek, da ni važno, kaj napišejo, in se ne zavedajo vpliva svojih besed na druge.

"Mamice drugi mamici, ki je izpostavila nek problem, pogosto postrežejo z lastnim mnenjem ali izkušnjo, kar sploh ni nujno, da pomaga, kot bi pomagal strokovni nasvet, ki premore dovolj strokovnega znanja in empatije," opaža Repnikova.

PREBERITE TUDI: Kaj odgovoriti na vsiljive vzgojne nasvete?

Sodobni starši potrebujejo izobraževanja za starše!

Ali je potem bolje, da se starši na porod in prihod dojenčka raje sploh ne pripravljajo in pač prepustijo, da narava naredi svoje? Češ, moja babica ni nič brskala po spletu in brala knjig, pa je šlo.

"Čeprav včasih ženske in starši niso toliko brali in hodili na predavanja o starševstvu, so bile skupnosti bolj povezane, tako da so bodoči starši lahko že med odraščanjem opazovali druge mame, kako se lotevajo poroda, dojenja, nege in vzgoje otroka.

In če smo zares iskreni, tudi vse starševske odločitve teh starejših generacij niso bile najboljše. Recimo izjokavanje novorojenčkov, prezgodnje uvajanje hrane, uporaba hojic in vodenje za roke, ko se otrok uči hoditi, ter ena po riti ali kazenski stol z odmorom, da se otrok umiri," je realna Repnikova, ki dodaja: 

"Sodobna porodnica, ki do svojega poroda še ni pestovala novorojenčka in je porod videla samo po televiziji, kjer je ženska ležala na hrbtu, kričala in preklinjala moža, nima realne predstave o porodu in najbrž tudi o življenju z novorojenčkom ne. Zato je zanjo ključno, da si pridobi potrebno znanje, da bo recimo dojenje na začetku naporno in boleče ter bo morda na začetku dojila tudi cel dan.

Da dojenček morda ne bo spal kot top par ur skupaj, ko ga bo odložila, ampak se bo prebujal na pol ure in jokal vsakič, ko ga bo dala iz naročja. Da dojenčkovi možgani niso dovolj zreli, da bi nas lahko izsiljeval, zato ga nikakor ne smemo izjokavati ali od njega pri enem letu pričakovati, da bo mirno sprejel, da smo ga pustili v vrtcu in odšli ter se ponj vrnili čez osem ur.

Ko namreč ženska pridobi vsa ta znanja, se v njej prebudi notranja moč in začne rasti zaupanje vase. In potem je vse lažje, še toliko bolj pa, če ima tudi pravo in kakovostno podporo."

PREBERITE TUDI:  5 načinov, kako lahko oče podpre dojenje

Dober strokovnjak otroka in družinsko situacijo obravnava čim bolj celostno 

Tako mama kot oče pri svoji starševski vlogi potrebujeta podporo. Doma drug od drugega in izven doma pri prijateljih in različnih strokovnjakih.

Kako pa ločiti pravega strokovnjaka od kvazistrokovnjaka, ko gre za spletne vsebine? Samo to, da ima nekdo pred imenom naziv dr. med. namreč še zdaleč ne pomeni, da je dober strokovnjak.  

"Mislim, da imamo ljudje v osnovi prirojen kar dober šesti čut oziroma intuicijo. Zato je dobro, da prisluhnemo temu notranjemu občutku tudi, ko iščemo strokovnjake na spletu.

Zame osebno je pomemben tudi pristop. Vzvišen, aroganten in pokroviteljski odnos mene na primer zelo odbije, zato se od takih strokovnjakov težko kaj učim. Pa tudi v čudežne metode in recepte sama ne verjamem več. Kar namreč deluje pri enem staršu ali otroku, pri drugem morda sploh ne bo.

Sama sem prepričana, da se bo dober strokovnjak posvetil celi družini in ji pomagal poiskati konkretne rešitve za konkretne izzive. Za takšen cilj je zelo pomembno, da je zmožen gledati širše in v svoje delo vključevati tudi druge strokovnjake z drugih področij. Da torej otroka in družinsko situacijo obravnava čim bolj celostno. Noben splošen recept za vzgojo recimo ne bo pomagal, če je otrok senzorno preobčutljiv na dotik ali glasove. Dober strokovnjak bo to opazil in staršem znal svetovati širše," staršem svetuje Repnikova.

PREBERITE TUDI:  Skrbenstars.si - Ringarajina spletna šola za starše