Sramežljivi otroci pogosto potrebujejo več časa samo zase.

/11 /11

Večja družba otrok, rojstni dnevi, novi prostori in nove okoliščine ... vse to so pogosto razlogi, ki sramežljivega otroka potisnejo še globlje vase.

Starši sramežljivega otroka si seveda želijo, da se jih otrok ne bi ves čas samo oklepal, temveč bi tudi on zbral dovolj poguma in premagal vse te strahove, ki mu onemogočajo, da bi veselo stekel h gruči neznanih otrok na igrišču.

Tako otroka pogosto nagovarjajo, pregovarjajo, podkupujejo, pa tudi ustrahujejo in žalijo, samo da bi ga spodbudili k stikom z drugimi otroki ali/in odraslimi.

Pa je to res prava pomoč sramežljivemu otroku, ki mu pomaga razvijati socialne veščine?

Introvertiranost ni slaba lastnost!

Čeprav je res fino, če je otrok zgovoren, komunukativen in zlahka navezuje socialne stike, kot to velja za tipične ekstrovertirane otroke, to še ne pomeni, da tudi introvertiranost nima svojih prednosti.

Otrok, ki po navadi počaka, preden se pridruži igri z neznanimi otroki, v tem času, ko otroke le opazuje, ne le zbira pogum, temveč tudi in pogosto predvsem analizira situacijo. Kdo je glavni? Pri kom je treba biti previden? Kakšna so pravila igre? Kje je najmanj otrok in se bom lahko najbolj v miru igral?

Vse to so zelo dragocena in zelo inteligentna vprašanja, ki introvertiranim otrokom omogočajo veliko bolj kakovostno in varno igro.

Zato otroka nikar ne silite, naj se že gre igrat s prijatelji, temveč mu dopustite, da posluša svoj ritem, ki mu bo povedal, kdaj je pravi čas in kakšen je pravi način, da se priključi igri otrok.

PREBERITE TUDI: Ko introvertka postane mama ...

Igrati se sam in se pri tem zabavati je velika umetnost

Sramežljivi otroci se pogosteje igrajo sami. Morda je za okolico videti, kot da so izključeni in osamljeni, toda če se jim približate, boste morda ugotovili, da se sami s sabo prav zelo dobro zabavajo. Celo pogosto bolj kot ostali otroci. Kar je v resnici zelo dragocena in redka lastnost - znati se zabavati sam s sabo, ne da bi za to potreboval drugega.

Ljudje smo res socialna bitja, toda v sodobni družbi je vse več odraslih in otrok, ki enostavno ne zdržijo niti deset minut v lastni družbi. In kako prisluhniti lastni notranjosti, če nenehno bežimo od samega sebe?

Zato občudujte svojega otroka, ki se zna sam zaigrati in tudi odlično zabavati. To namreč ne pomeni, da je nek socialni čudak, temveč le to, da zna ceniti lastno družbo. In tudi veliko lažje prisluhniti svojim notranjim vsebinam.

PREBERITE TUDI: Beremo - Ko ima otrok namišljenega prijatelja ...

Pomagajte mu ozavestiti, izraziti in premagati njegove strahove

Poleg trenutkov, ko si je sramežljiv otrok izbral samoto, pa so seveda tudi tisti trenutki, ko si želi družbe, pa enostavno ne upa stopiti iz svoje cone udobja. To so vse tiste frustracije, ko si nekaj želi, pa enostavno ne upa narediti prvega koraka. Ker ga je strah.

Strah, da ga drugi otroci ne bodo razumeli in marali. Strah, da mu nekaj ne bo šlo in da ni tako uspešen kot drugi. Strah, da se bo osmešil. Strah, da ... Otroških strahov je v resnici toliko kot je otrok. 

Če želite pomagati otroku, ki je prestrašen, ga nikar ne prepričujte, da pretirava ali da se povsem brez veze boji. Otroku raje prisluhnite in njegov strah vzemite resno, hkrati pa mu predlagajte možne rešitve, ki mu bodo pomagale premagati njegove strahove.

"Če bi mene bilo strah, da se bom osmešil, bi ..." lahko otroku poveste, kako bi se vi lotili, če bi vas zagrabil njegov strah. Ali mu poveste kakšno prigodo iz svojega otroškega ali odraslega življenja, ko vas je bilo strah in ste strah uspešno premagali. 

Vsekakor pa na koncu odločitev, ali se bo lotil premagovanja strahu ali ne, prepustite otroku in ga nikar ne zasmehujte ali žalite, če še ni pripravljen na ta korak. Z vašo potrpežljivo in ljubečo podporo bo želja zagotovo slej kot prej premagala strah.

PREBERITE TUDI: BLOG - Strah itak ne obstaja!

Pohvalite ga in nagradite vsakič, ko mu uspe pomemben korak

Starši najbolje vemo, kdaj je naš otrok moral premagati zares velike strahove in notranje zmaje, da je lahko storil ali rekel določeno reč, ki je za zunanjega opazovalca morda le malenkost.

Zato pri vsakem takem velikem in za sramežljivega otroka pomembnem koraku otroka pohvalite, lahko pa ga tudi nagradite - z igračo, obiskom kina, posebnim priznanjem ali kaj podobnega.

Sramežljivi otroci so namreč pogosto zelo samokritični perfekcionisti, ki potrebujejo še toliko več pohvale in spodbude. Še posebej takrat, ko so uspeli premagati dvome vase in strahove, ki so jim preprečevali, da bi se tako ali drugače izpostavili. Pa četudi le sosedovega dečka povabili k sebi na obisk.

Zato bodite otrokov najboljši prijatelj, ki se zna skupaj z otrokom veseliti njegovih majhnih in velikih uspehov ter ceniti vsako "nepomembno malenkost", ki je v otrokovih očeh morda najbolj pogumno dejanje.

PREBERITE TUDI: Familylab svetuje - Občutljiva in introvertirana hči

Poslušajte notranji glas, ki vam bo povedal, kdaj potisniti in kdaj popustiti

Ne glede na to, ali je otrok sramežljiv ali ne, včasih potrebuje starševski potisk, ki ga nežno potisne na naslednjo razvojno raven. Starši se kot odgovorni vodje družine pravzaprav vsakodnevno srečujemo s to dilemo - Naj prisluhnem otroku in popustim ali je zanj bolje, če ga malo porinem in prisilim, da se sooči z neprijetno situacijo?

Ko nam uspe prava odločitev, nam bo otrok po izkušnji hvaležen, da nismo popustili in smo ga tako rekoč prisilili v določeno dejanje. Se bo na koncu na rojstnem dnevu imel zelo fajn, četudi je pred rojstnim dnevom vztrajal, da noče iti.

Seveda se pa tudi starši motimo in se dogaja tudi, da otroka prisilimo v nekaj, kar mu je na koncu še manj všeč kot na začetku. Takrat je dobro, da se otroku opravičimo in se iz te izkušnje nekaj naučimo. Ter otroku obljubimo, da bomo odslej glede tega področja spoštovali njegovo odločitev.

Tako bomo otroku podarili številne izkušnje: kako je, ko te nekdo prisili početi nekaj, kar niti pod razno ne maraš, kako je v takšnih primerih čutiti svoje meje, kako je prejeti opravičilo ter da tudi odrasli delamo napake in znamo za njih prevzeti odgvornost. 

V vsakem primeru bosta z otrokom dobila priložnost, da globlje preverita kakovost vajinega odnosa ter se oba naučita nekaj novega o drug drugem, vajinem odnosu in življenju.