Proti sramežljivosti se je treba boriti s spodbudnim odnosom do otroka že od najzgodnejšega otroštva. (FOTO: Freepik.com)

/11 /11

Misel o neuspehu in misel na morebitni pritisk, ki ga bodo starši izvajali po tem neuspehu, pri otroku povzročajo občutek, ki lahko vodi v upor proti staršem, ko se otrok umakne v pojav sramežljivosti, opisuje Ljiljana Filipović, družinska psihoterapevta.

Vaš otrok je doma svoboden in vesel, v družbi pa zlahka zardi in se skrije za vami. Ker je še precej majhen, se to zdaj zdi lepo, vendar pa se lahko kasnejša sramežljivost spremeni v resen problem. Sramežljivost se v otrokovem vedenju opazi zaradi pomanjkanja poguma in nenaklonjenosti, da bi v novih situacijah nekaj povedal ali naredil. Otrok, ki se sramuje, ima notranji občutek, da ga okolica ne sprejema, kar v njem krepi občutek nelagodja. Obnašanje sramežljivega otroka se spremeni, začne se umikati in postane pasiven v želji, da bi se izognil nelagodju. Ustrezne reakcije staršev na pojav tega občutka so odvisne od same situacije in občutljivosti otroka. S pravilnim pristopom lahko preprečimo razvoj telesne motnje v obliki pordelosti, blagih govornih motenj do jecljanja in depresije.

PREBERITE TUDI: Beremo - Ko ima otrok namišljenega prijatelja ...

Kot pravi Ljiljana Filipović, je treba na sramežljivost gledati kot na naučen in poseben pojav. Naučena sramežljivost se nanaša na učenje družbenih standardov vedenja, povezanih s spolnimi vlogami fantov in deklet od najzgodnejšega otroštva. Otroci se naučijo, da se je ni lepo izpostavljati, preklinjati in podobno ter tako pridobijo naučene standarde vedenja, zaradi katerih jih je lahko sram.

Po drugi strani pa se sramežljivost kot pojav pojavlja enako pri dekletih in fantih, ki so zaprti, ne želijo izražati svojih mnenj in čustev pred neznanci in v novih situacijah, doma pa so lahko sproščeni.

"Če se s tem pojavom ne ukvarjamo in otroku ne pomagamo, lahko sramežljivost preraste v socialno anksioznost, ki se kaže v adolescenci in kasneje v življenju tako, da jih je sram pokazati svoje mnenje pred profesorji, vrstniki in drugimi ljudmi, se bojijo soočenja. To so otroci, ki niso dovolj samozavestni, ki niso prejeli dovolj podpore družine in nimajo dovolj samozavesti. Bojijo se, da bodo zavrnjeni in zasmehovani - razlaga družinska psihoterapevtka Filipovićeva in dodaja, da je tukaj ključna vloga staršev.

"Osnovna usmeritev podpore v družini je spodbujanje otrokove ljubezni do sebe. Treba ga je spodbujati in hvaliti, kar je pri nas velika težava. Starši namreč otroke pogosteje kritizirajo, kot jih hvalijo, posledica tega pa je pomanjkanje samozavesti. S sramežljivostjo se je treba boriti s stimulativnim odnosom do otroka že od najzgodnejšega otroštva," poudarja Ljiljana Filipović.

PREBERITE TUDI: Ko introvertka postane mama ...

Preveč zahtevni starši

Nekateri starši od svojih otrok zahtevajo stvari, ki so daleč nad njihovimi zmožnostmi. S takšnim vedenjem povzročajo otroku občutek, da vsakič, ko se bodo lotili neke dejavnosti, ne bodo uspeli. Zamisel o neuspehu in misel na morebitni pritisk, ki ga bodo starši izvajali po tem neuspehu, v otroku vzbuja občutek, ki lahko privede do upora proti staršem ali, če se otrok umakne, do pojava sramu.

Proti sramežljivosti se je treba boriti s spodbudnim odnosom do otroka že od najzgodnejšega otroštva

Sramežljivost v adolescenci

Obdobje življenja, v katerem se sramežljivost utrdi kot lastnost človeka, je ravno najstništvo. V tem obdobju se dokončno utrdijo oziroma popolnoma opustijo oblike izkušenj in reakcij, pridobljene v otroštvu. Obstajajo mladostniki, ki so bili v otroštvu izjemno družabni in se v adolescenci zaprejo, in obratno, so tisti, ki so bili v otroštvu izjemno sramežljivi in ??plašni in so v mladosti postali pravi voditelji. Nekateri dejavniki, ki vplivajo na pojav sramežljivosti v adolescenci, so:

1. Neuspeh v odnosih z nasprotnim spolom

Adolescenca je izjemno zapleteno življenjsko obdobje, v katerem se pojavljajo različne telesne in duševne spremembe, ki povzročajo visoko stopnjo občutljivosti. Če mladostnik doživi hud neuspeh ali je izdan, se v odnosih z nasprotnim spolom začne dojemati kot nesposobnega in smešnega.

2. Izkušnja svojega telesa

Mladostnik se sooča z velikim številom fizičnih preobrazb. Mladostniki se v lastnem telesu počutijo neprijetno, hkrati pa pripisujejo velik pomen fizičnemu videzu. Zaradi tega se lahko oseba počuti neprivlačno. Občutek telesne neprivlačnosti otežuje vzpostavljanje družbenih vezi. Zato je izredno pomembno, da mladostnika opozorimo na vrednote, ki jih ima, tako fizične kot intelektualne.

PREBERITE TUDI: Familylab svetuje - Občutljiva in introvertirana hči 

3. Pomen družine

Sami odnosi v družini, ki bi morali biti skladni, imajo velik vpliv na občutek varnosti otroka. Če v družini prevladujejo konfliktni odnosi, se lahko otrok znajde v razdoru med starši, ki jih ima rad, kar lahko povzroči videz zaprtosti, umika. V tem primeru ne odlašajte s posvetovanjem z družinskim psihoterapevtom.

Vir: Blic.rs