Planinski dom

Ohranjen pragozd

Trdinov vrh

Izvir

/51 /11

Po legendi naj bi stara in bolna grajska žena pila iz studenca ter si s tem povrnila mladost. Še danes ta studenčnica privablja mnogo ljudi. Novomeški planinci so na pobudo naravoslovca Ferdinanda Seidla leta 1929 ob gradnji gozdne železnice preprečili posek gozda v zaledju izvira. Parcelo so odkupili, na pobudo planincev pa je takratni načelnik leta 1931 izdal poseben »Razglas« o zavarovanju izvira z varstvenim režimom. Istega leta so izvir obzidali in nad njim postavili planinsko zavetišče. S tem so uredili eno najbolj obiskanih planinskih točk na Gorjancih, Gospodična pa je postala prva naravna vrednota na Dolenjskem. Med najbolj znane studence ga je povzdignilo ljudsko izročilo o njegovi bajeslovni zdravilni vodi s pomlajevalno močjo, ki ga je zapisal Janez Trdina v bajki Gospodična.

Po pripovedovanju in prepričanju "Podgurcov" voda iz izvira prinaša večno mladost. Zgodba izvira še iz časov mogočnega Mehovega gradu, ki so ga srboriti kmetje požgali med vseslovenskim kmečkim uporom v daljnem 16. stoletju. No, zgodba o studencu se je dogajala še pred tem. Mehovska gospa je nevarno zbolela in je ležala sedem let in sedem mesecev, ko ji je klatež prinesel čudežen koren, s pomočjo katerega se je lahko sprehodila po čudovitih Gorjancih. Ko je zajela vodo prav v osrčju gozda je dokončno ozdravela in se pomlajena vrnila domov k presrečnemu gospodu. Grof in grofica sta se kmalu razveselila težko pričakovanega naraščaja, zaradi česar sta podgorskim kmetom pripravila tako nepozabno gostijo, da so nekateri še dandanes siti in pijani.

Če boste sredi poletja prišli do popolnoma posušenega izvira, ne obupajte – v planinskem domu, ki stoji le nekaj metrov nad izvirom, vas čaka izvrsten divjačinski golaž, ki ga prijazen oskrbnik postreže v kruhovih skodelicah in okrepčilo.

Gorjanci so prepredeni z markiranimi potmi, do Gospodične je najbližje, a tudi najstrmeje iz Gabrij; do doma pa se lahko pripeljete tudi z avtomobilom; na vrhu prelaza Vahta zavijete na gozdno pot in po 20 minutah ste že v osrčju bajeslovnih Gorjancev. Ko se odžejate pri Gospodični, se lahko odpravite še na najvišji vrh v pogorju Gorjancev, to je Trdinov vrh. Z vrha je zaradi gozda razgled slab, a se kljub temu ob lepi vidljivosti vidi del Julijcev in Kamniško Savinjskih Alp. Na vrhu kateremu Hrvatje pravijo Sveta Gera (slovensko Sveta Jera) sta bili postavljeni dve manjši cerkvi. Prva je Sveta Jera od katere so ostale ruševine, druga pa je kapela Svetega Ilije, ki se nahaja na hrvaški strani in ima obnovljen nadstrešek, ki preprečuje propadanje obzidja. Vrh pa ima poleg omenjenih cerkva tudi razgledno ploščo in vpisno skrinjici z žigom. Na Trdinovem vrhu pa so postavljeni tudi oddajniki, ki so lepo vidni že iz doline.

Odkrivajte čudovito Slovenijo z Adria Holidays!

"Čudovita Slovenija" je sklop prispevkov o svetovno znanih, o še neodkritih in o drugih zanimivih delih naše čudovite deželice - prispevki so namenjeni spoznavanju najlepših delov domovine in hkrati izvrsten seznam izletniških točk.

Čudovita Slovenija: Dolenjska

Več o pokrovitelju rubirke na njihovi spletni strani.