Tromejni kamen v Kuzmi

Naravoslovna učna pot Tromejnik

Bela štorklja

/41 /11

Vsaka stran piramide nosi grb ene od mejnih držav, obrnjen v smeri te države, ter letnico določitve državne meje (10. september 1919 in 4. junij 1920). Prekmurje je bilo dokončno vključeno v jugoslovansko državo 4. junija 1920, s Trianonsko mirovno pogodbo. Tromejnik je 31. maja 1924 na sedanjo mesto postavila mednarodna razmejitvena komisija.

Do tromeje vodi turistična pot v obmejnem delu občine Kuzma in krožna naravoslovna učna pot, ki je sestavljena iz 13 postaj, med katerimi nas skozi gozd vodi ježek. Kot pomoč je bila izdana tudi zloženka o učni poti, katera lahko služi tudi kot vodilo po njej. Gozdna učna pot je dolga 2600 m, kar je približno eno uro in pol hoje. Objekti na poti so opremljeni tako, da lahko uporabite vsa svoja čutila. Dostop pa je tudi iz drugih dveh držav. Pozdravna tabla se nahaja na nadmorski višini 290,8 m, najvišja višina je prav na tromeji in znaša 387,6 m (najvišji grič v Prekmurju je na nadmorski višini 418 m, Srebrni breg v vasi Serdica v isti gospodarski enoti, občina Rogašovci). Na najnižji nadmorski višini je lovska preža (288,6m). Višinska razlika na učni poti je 99 m. Številni mešani gozdovi v občini so privlačni predvsem za gobarje.

V Kuzmi imajo spominski park v spomin pripadnikom Teritorialne obrambe RS in policije, ki so leta 1991 sodelovali v bojih za osamosvojitev Republike Slovenije in ubranili mednarodni mejni prehod Kuzma ter zavzeli stražnico v Kuzmi.

Od sakralnih objektov so pomembni predvsem cerkev sv. Kozme in Damjana v Kuzmi, posvečena zdravniškima zavetnikoma in poslikana s freskami, Evangeličanska cerkev, Gornji Slaveči, številne kapelice ter domačija Cecilije Bežan na Gornjih Slaveč z dimno kuhinjo in pokrita s slamo.

Ko se že ravno odpravljamo v Prekmurje, ne smemo pozabiti na štorklje. Bela štorklja je v Sloveniji razširjena predvsem v severovzhodnem delu, kjer gnezdi kar okrog 90 % vseh belih štorkelj v Sloveniji. Od tega jih daleč največ gnezdi v Prekmurju: kar polovica vseh slovenskih štorkelj. Preostale, večinoma gre za posamezna gnezda, najdemo še v okolici Celja, v Beli krajini ter ob Krki. Pri nas ima rada odprto kulturno krajino, kjer se prepletajo travniki, njive, pašniki, posamezni sestoji dreves in naselja. Izogiba se gozda.

Pozdravna tabla na začetku učne poti:

SPOŠTOVANI OBISKOVALEC

Čedalje manj časa imaš zase. In zmeraj bolj napet si.

Pridi!

Naužij se svežega zraka, miru in odpočij se.

Gozd ti bo dal zavetje, ježek pa ti bo kazal pot.

Ob poti boš opozorjen na nekaj ekoloških, naravoslovnih in tehničnih zanimivosti.

Zato – uporabi svoja čutila: glej, vohaj in poslušaj.

Postani enakovreden del okolja, v katerega stopaš.

Odkrivajte čudovito Slovenijo z Ringaraja.net!

"Čudovita Slovenija" je sklop prispevkov o svetovno znanih, o še neodkritih in o drugih zanimivih delih naše čudovite deželice - prispevki so namenjeni spoznavanju najlepših delov domovine in hkrati izvrsten seznam izletniških točk.

Pomurje