Univerzalnega recepta za trden in uspešen partnerski odnos ni, pa vendar obstajajo določeni temelji, ko so sestavni del vsake zdrave zveze. Preverite, kako utrditi ali obnoviti vašo zvezo in predvsem, kako dati priložnost.
Osrečujoč partnerski odnos je v veliki meri odločilen za ustvarjanje srečne družine. V odnosu, kjer vlada zaupanje, razumevanje, intima in ljubezen se mnogi pari veliko lažje odločajo za nadgradnjo svojega partnerskega razmerja, kamor sodi tudi odločitev za novega družinskega člana.
Partnerski odnos se navadno prične z opojnimi občutki enosti, neustavljivosti in neskončne zaljubljenosti. Ta intenzivna čutenja pa sčasoma minejo in marsikateri par se takrat znajde na razpotju. Svojo zvezo nadaljevati ali ne? Vse prevečkrat se namreč dogaja, da ljudje ne zmorejo nadgradnje svoje zaljubljenosti v zrel partnerski odnos. To namreč zanje postane prenevarno in veliko lažje je oditi svojo pot in nadaljevati neodvisnost, kot pa vstopiti v zvezo.
Prav noben partnerski odnos ni enak drugemu. Vsak odnos kreira čisto svojo dinamiko, porajajo se različna vzdušja, navade, čustva, pravzaprav vse tisto kar prispevata oba partnerja. Vsak od partnerjev namreč prinese svojo zgodovino - svoje izkušnje iz otroštva, svoje odnose s starši, skratka vso preteklost, ki ga izoblikuje in na podlagi katere oblikuje svoje odnose naprej v življenju.
Univerzalnega recepta za trden in uspešen partnerski odnos torej ni, kljub temu pa obstajajo določeni temelji, ki so sestavni del vsakega zdrave zveze:
Odprta komunikacija je v povezavi z iskrenostjo eden izmed temeljev zdravega odnosa. A komunikacija ne pomeni, da se enostavno zgolj pogovarjamo. Pomembno je, da v partnerskem odnosu znamo izražati svoje potrebe, želje, strahove in dvome. Šele takrat, ko si dovolimo ranljivost, lahko svoj odnos poglobimo in ojačamo. Seveda je to stvar obeh partnerjev in ne le enega. Ne smemo pa pozabiti tudi na odkrito telesno izražanje naklonjenosti. Objemi, stiski rok, izražanje čustev in nežnosti med partnerjema, pripomorejo k občutkom cenjenosti in ljubljenosti.
V vsakem partnerskem odnosu pride do konfliktov, ki pa jih ne smemo jemati kot nekaj slabega. Morda je tisti prvi konflikt, po začetni fazi zaljubljenosti, za nekatere šok in marsikdo se po preteklih slabih izkušnjah v zvezah vpraša, ali bo spet enako oziroma ali ga čaka še en odnos poln prepirov in nestrinjanj. Pomembno je, kako se s konflikti soočamo. Bežanje pred njimi nikakor ni rešitev, prav tako ne vztrajanje pri svojih idejah in mnenjih. Odprtost, poslušanje, razumevanje, odkrito izražanje in spoštovanje so temeljnega pomena. Partnerju moramo torej povedati kaj nas skrbi, jezi, moti in seveda zakaj. Zavedati se je potrebno, da partnerska zveza ni nekaj statičnega ampak pomeni nenehno sklepanje kompromisov.
- Ohranjanje svojih interesov in aktivnosti:
Velikokrat je prav omejevanje in posesivnost v partnerski zvezi razlog za odhod enega od partnerjev. Prav vzdrževanje svojih socialnih stikov, hobijev in namenjanje časa tudi za svoja zanimanja, pripomore k temu, da ohranjamo v zvezi tudi sebe. Če se en partner na nek način prekomerno vpne v drugega, pride do nezadovoljstva pri obeh. Eden od partnerjev tako lahko čuti zadušljivost, medtem ko drugi prekomerno hrepeni po pozornosti in si ga želi lastiti. Potrebno je stremeti k ravnovesju med ohranjanjem svoje identitete in predanostjo drugemu.
- Zaupanje, zvestoba in razumevanje:
Da zveza lahko sploh funkcionira je vsekakor potrebna velika mera zaupanja. Zaupanje pa je lahko tudi okrnjeno – morda zaradi nezvestobe v preteklih zvezah ali zaradi vzorcev, ki smo jih dobili v primarni družini (nezvestoba se je pojavljala že pri očetu ali mami). Ob tovrstnih izkušnjah moramo preseči strahove, se pogovoriti s partnerjem in ugotoviti kako pretekla nezvestoba vpliva na naše vedenje in doživljanje. Če v zvezi ni zaupanja, odnos ne more razviti potrebne varnosti in bližine. Za razumevanje pa je potrebna zmožnost empatije, kar pomeni, da smo se zmožni vživljati v čutenja drugega. Prav empatija nam pomaga, da v odnosu razumemo, čutimo in sprejmemo drugega prav takšnega, kakršen je.
- Odsotnost nadzora, nasilja in manipulacije
Tukaj ni mišljeno samo fizično nasilje, ki je žal še vedno prisotno v marsikateri partnerski zvezi ampak tudi tista prikrita, nevidna vedenja, ki jih smatramo za nasilna. Sem uvrščamo vse vrste manipulacij, kot je na primer čustveno izsiljevanje, kamor sodijo razni čustveni izpadi, izsiljevanje s tišino, umik iz odnosa, pretirana kontrola, pojavljajo pa se tudi igre moči. Vse to so znaki nezrelih predvsem pa nefunkcionalnih partnerskih odnosov, ki namesto konstruktivnih načinov reševanja težav uporabljajo tovrstne oblike agresije.
MOČ PRETEKLOSTI
Seveda je za osrečujoč odnos potrebno najprej poznati sebe. Spoznati do te mere, da razjasnimo odnose iz svoje preteklosti pred katerimi smo morda bežali, in se z njimi soočimo. Le na ta način se lahko usmerimo v kakovostne odnose z drugimi. Vse pretekle izkušnje namreč zavedno ali nezavedno vplivajo na sedanjost. Ko predelamo bremena preteklosti je tudi naša prihodnost v partnerstvu kakovostnejša.
Partnerska zveza ni nekaj statičnega, ampak je nenehno dogajanje. Ko vstopimo v odnos se prične dinamika dveh oseb z različno preteklostjo. Samo z odločitvijo, da bomo presegli pretekle obrambne mehanizme in vedenja, ki nas niso osrečevala, ter začeli odnos poglobljeno in z veliko mero zavesti, se lahko nadejamo uspešnega in trdnega partnerstva, ki pa je pogoj za srečno in zdravo družino.
Anja Kovačič je specialistka zakonske in družinske terapije, ki vam z veseljem pomaga, v okviru društva Emosens.
www.emosens.si
Preberi še:
Preden se odločimo za otroka
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar: