|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Vzgojne metode - zakaj da in zakaj ne?

Jesper Juul , 24.1.2010
Starševstvo je zahtevna umetnost, ki je včasih tudi čustveno boleča.

image
/11


Pred šestdesetimi leti, ko sem se rodil, je bil staršem na voljo pomemben vir zunanje podpore – koherentni moralni družbeni konsenz. Na voljo so bile vsem skupne in sprejete »vzgojne metode« – z ozirom na duševno zdravje vse po vrsti neuspešne –, katere so bile zelo uspešne v prizadevanju, kako otroke utišati in jih narediti ubogljive, tako da so lahko ustrezali zahtevam industrializirane družbe, ki je potrebovala ubogljive in podredljive delavce.

 

V zadnjih dveh desetletjih so se razmere za starše spremenile bolj radikalno kot kdajkoli prej.

 

- Znanost, zlasti nevroznanost, nam ponuja obilo novih informacij in spoznanj o otrocih, njihovih zmožnostih, razvoju ter psihični in eksistencialni dobrobiti. Odkriva pomembnost kakovosti razmerja med staršem in otrokom in še posebej poudarja pomen »subjektno-subjektnega« odnosa. Sistemska teorija velja za najbolj celovito teorijo, ko gre za analiziranje in zdravljenje družinskih konfliktov, kakor tudi individualne bolečine.

 

- Ni več enotnega, skupnega kodeksa vrednot, kar pomeni, da so starši izgubili zunanjo podporo. Primanjkljaj poskuša nadomestiti pedagogika, a ker je narava poklicne pedagogike v temelju drugačna od narave zasebne vzgoje, v tem ni uspešna. Starši so danes postavljeni pred neznansko zahtevno nalogo, ko se morajo naučiti starševati »iz sebe« in v partnerstvu drug z drugim. Mlade starše večinoma obhaja velika negotovost in njihov klic po metodah je povsem razumljiv. Na tem mestu se srečamo s prvim pomembnim vprašanjem: Ali so metode namenjene temu, da pozdravijo starševsko negotovost, ali temu, da omogočijo otrokom zdravo otroštvo?

 

- V tem času so skandinavski otroci (slovenski pa že dosti prej, op. p.) začeli preživljati povprečno 26.000 ur svojega otroštva v obveznih pedagoških ustanovah. Te ustanove so profesionalne in morajo potemtakem razvijati tako teorije kot tudi različne metodologije za različne učne namene. Ko gre za osebni in socialni razvoj posameznega otroka, pa tudi za vodenje skupine, vse te metodologije še vedno v glavnem temeljijo na kodeksu pravil in regulatornih mehanizmih, njihov cilj pa je pogosto doseči ubogljivost in odsotnost konflikta. Dolgoročne posledice tega bo treba še proučiti.

 

Večina vzgojnih metod, ki trenutno krožijo po tržišču, temelji na behavioristični psihologiji, glavne sestavine pa so uravnavanje vedenja, pozitivna potrditev in podobno. Temelj so še vedno eksperimenti Pavlova, ki je pse pripravil do želenega vedenja tako, da jih je nagrajeval s piškotki in kaznoval z električnimi šoki. Metodo smo modernizirali in humanizirali in za potrebe eksperimenta izumili blažjo terminologijo, toda gre za »staro vino v novih sodih« – »hranilna vrednost« ni nič boljša.

 

Svoje nasprotovanje metodam lahko strnem v naslednje točke:

 

1. Ko med starša in otroka postaviš metodo, vzpostaviš tako imenovano subjektno-objektno razmerje, kjer je otrok objekt. Znanstveniki, kot so Daniel N. Stern in večina vodilnih nevrobiologov in nevropsihologov, pravijo, da je razmerje te vrste, ko gre za dobrobit in razvoj otroka, staršev in razmerja, daleč od optimalnega. Več kot pet desetletij kliničnih izkušenj v družinski terapiji nam govori enako.

 

2. Cilj vzgojnih metod je pripraviti otroka do vedenja, ki ga starša opredeljujeta kot »lepo«. Nezaželeno vedenje pa naj se po mili volji izkoreninja – kar je v nasprotju z 99 % spoznanj, ki smo jih dobili skozi leta proučevanja družin v težavah in dela z njimi, in ki pravijo, da je najbolj moteče in/ali odklonsko vedenje zgolj simptom v disfunkcionalnem sistemu. Cilj odraslih je zelo podoben tistemu izpred šestih desetletij: ubogljivost in odsotnost konflikta. Glavna razlika je v tem, da namesto po telesnem in psihičnem nasilju zdaj posegamo po siloviti manipulaciji. V procesu zlorabljamo telesno in eksistencialno integriteto otrok.

 

3. Iz izkušenj vemo, da čim bolj je integriteta človeškega bitja na udaru, tem bolj se bo človeško bitje podredilo zahtevam in pričakovanjem, kar pomeni, da te metode ne morejo biti drugega kot »uspešne« – tako kot je bilo za minule generacije »uspešno« nasilje.

 

Mnoge od teh metod naj bi bile »znanstveno dokazane«. Toda ko pregledamo raziskave, ki ponujajo te »dokaze«, pogosto ugotovimo, da ne premorejo mnogo znanstvene kakovosti – t.j. da so jih izvedli in spisali »verniki« in da je tako imenovana uspešnost metod merjena kratkoročno, in sicer v smislu, ali je nezaželeno vedenje izginilo. Nisem še videl neodvisne raziskave, ki bi merila dolgoročne učinke, ki jih ima metoda na kakovost izkušnje življenja, na kakovost razmerij (tako na družbeni kot osebni ravni) in na kakovost vzgoje vse do obdobja, ko otroci dosežejo 45 let.

 

Zahteva po »znanstveno dokazanih« metodah je po naravi predvsem politična. Trenutno vlada na celotnem področju vzgoje in pedagogike tolikšna zmeda, da politike (kakor tudi strokovnjake) mika iskanje potrditve in alibija v »znanosti«. »Znanstveno dokazano« je postalo sinonim za »pravilno« ali »dobro« – brez kančka dvoma! Alternativni pristopi, utemeljeni na izkustvu in interdisciplinarnih izsledkih, pa so problematični, ker jih zato, ker ne ponujajo poenostavljenih metod, ni mogoče kar tako »dokazati«.

 

Razumem starše, ki izgubljeni in negotovi iščejo varnost v teh (v vsakem pomenu besede) preprostih metodah. Razumem tudi, zakaj politiki in administratorji z lahkoto podležejo čarom takih konceptov. Ne razumem pa, zakaj strokovnjaki, ki bolje vejo – ali bi morali vedeti –, prav tako ploskajo in oglašujejo koncepte, ki zgolj odstranjujejo simptome, prav nič pa ne krepijo in razvijajo na ljubezni utemeljenih razmerij v družini?


Članek objavljen v Ringarajine iskrice, Maj 2009

BLOG: Deljenje igračk
Vedela sem, da to, da ne podelita svoje najljubše igračke, še ne pomeni, da sta egoistični in se jima tista jokajoča dek...
17
VIDEO: Kako otroka naučiti zavezati čevlje?
A znate pokazati otroku,kako se zaveže pentljo na vezalkah? A je vaš način vezanja čevljev res najbolj enostaven? Poglej...
5
NAGRADNA IGRA: Poteguj se za NOV dm BABY BOX!
Z malce sreče lahko prav TI osvojiš paket 18 izdelkov za mamico in dojenčka, ki jih podarja dm. Sodeluj v nagradni igri ...
5
Kako pomagati družinam v stiski?
Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini smo preverili, kako lahko družine, ki ne živijo na robu preživetja, pomagajo ti...
5


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Otrokove pravice
Konvencija o otrokovih pravicah določa, da mora vsaka država otroke ščititi ter mora v prvi vrsti upoštevati njihove kor...
5 pomembnih razlogov ZA gibanje na prostem
Čas, ki ga otrok dnevno preživlja v naravi, na zraku mu pomaga pri razvoju na vseh ravneh. Igra na prostem pripomore k r...




Šola za starše
Michonne RR

Ali ste v nosečnosti obiskovale šolo za starše?